rasti
Ameriško gospodarstvo bo raslo počasneje od evropskega
05. 12. 1997 08.42
Evropsko gospodarstvo bo po ocenah strokovnjakov investicijske banke Salomon Smith Barney prihodnje leto prvič v tem desetletju raslo hitreje kot gospodarstvo v ZDA. Evropska monetarna unija bo namreč nov zagon dobila z ekspanzivno denarno politiko centralnih bank, k hitrejši gospodarski rasti pa bo prispevala tudi ohlapnejša proračunska politika posameznih držav, ki je bila doslej zelo stroga, napovedujejo pri Salomonu. Bruto domači proizvod držav evropske monetarne unije (teh bo po napovedih Salomonovih strokovnjakov v prvi fazi le enajst) bo leta 1998 zrasel za dobre tri odstotke, letos pa bo njegova rast predvidoma dosegla 2,5 odstotka.
Azijski monetarni tokovi in dogajanje na Ljubljanski borzi
02. 12. 1997 13.46
Skromni prometi na Ljubljanski borzi se nadaljujejo. Kljub rahli korekciji tečajev navzdol, še ni čutiti navdušenja za nakupe. Centralna banka 2. decembra organizira novo dražbo blagajniških zapisov in sicer 5.000 lotov v skupni vrednosti 25 milijard tolarjev. Izklicna cena naj bi bila 99.5% vrednosti, kar naj bi pomenilo skoraj 10 odstotno letno obrestno mero. Z osmo izdajo blagajniških zapisov namerava Banka Slovenije potegniti iz obtoka presežno likvidnost, ki bo nastala z izplačilom sedme izdaje blagajniških zapisov. Glede na trenutno stanje na trgu delnic je pričakovati, da se bo marsikateri vlagatelj odločil za varnejše oblike naložb.
Za 3.7% večji obseg industrijske proizvodnje v mesecu oktobru
01. 12. 1997 11.15
Obseg industrijske proizvodnje je bil oktobra po začasnih podatkih državnega statističnega urada za 3,7 odstotka večji kot septembra in za 11,6 odstotka večji od povprečja v lanskem letu. V prvih desetih mesecih letos skupaj pa je slovenska industrija v primerjavi z enakim lanskim obdobjem proizvedla za 1,1 odstotka več.
Hrvaški bruto domači proizvod raste
30. 11. 1997 13.54
Hrvaški bruto domači proizvod (BDP), izražen v stalnih cenah leta 1990, se je v letošnjem tretjem trimesečju povečal na 57,7 milijona kun oz. za sedem odstotkov glede na enako lansko obdobje. Po oceni državnega zavoda za statistiko se tudi letos nadaljuje rast BDP, ki traja od leta 1994. Konec leta 1996 je BDP znašal 204,8 milijona kun, kar je sicer za 4,3 odstotka več kot leta 1995, toda za dobro četrtino manj kot leta 1990. Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada naj bi Hrvaška med državami v prehodu - Češko, Poljsko, Madžarsko in Slovenijo - po rasti BDP leta 1994 zasedla zadnje mesto, leta 1995 predzadnje, lani pa že tretje mesto.
V ZDA 0.5% rast industrijske proizvodnje v oktobru
19. 11. 1997 09.15
Obseg industrijske proizvodnje v ZDA se je oktobra v primerjavi s septembrom povišal za 0,5 odstotka. Ta stopnja rasti je podobna kot so jo pričakovali tudi strokovnjaki. K porastu obsega industrijske proizvodnje so največ prispevali proizvajalci gospodinjskih aparatov ter računalnikov in pisarniške opreme. Tudi en mesec prej so ZDA zabeležile polodstoten porast obsega industrijske proizvodnje.
Pospešitev rasti cen v Avstriji
18. 11. 1997 00.00
Rast cen v Avstriji se je oktobra nekoliko pospešila. Tako je stopnja inflacije oktobra znašala 1,1 odstotka. Avstrija je septembra zabeležila enoodstotno rast cen na letni ravni. Oktobra lani je Avstrija beležila 2,1-odstotno letno stopnjo inflacije.
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.
Jožko Čuk o nacionalnem varčevalnem paketu
14. 11. 1997 00.00
<i>Ocena Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je, da so napovedani ukrepi nacionalnega varčevalnega paketa preslabo pripravljeni in premalo usklajeni, da bi lahko dali napovedane in pričakovane pozitivne razvojne impulze. Predstavljajo pritiske po povečanju porabe, povečanju inflacije in povečanju obremenjevanja gospodarstva,</i> je na današnji novinarski konferenci dejal <b>Jožko Čuk</b>, predsednik GZS, in dodal: <i>Pri pripravi tega dokumenta nismo sodelovali ne GZS ne drugi delodajalski predstavniki, tako menimo, da gre za marketinški pristop vlade, saj je dokument pripravljen na nižji ravni kot je to za vlado običajno.</i><i>V Sloveniji izgubljamo svoje prednosti v primerjavi s konkurenco, premalo vlagamo v razvoj in načenjamo lastno substanco,</i> je dejal Čuk in dodal, da javna poraba nezadržno raste, število zaposlenih upada, v industriji se vsak delovni dan izgubi štirideset delovnih mest. Industrijska proizvodnja, ki predstavlja največji delež v izvozu, je v prvih devetih mesecih rasla le po stopnji 1,1 odstotka.Rast bruto domačega proizvoda bo največ 3,7 odstotka. Inflacija vztraja pri stopnji približno devetih odstotkov, tako da so škarje med tečajem in rastjo cen izjemno velike, saj je tečaj nemške marke porasel le za 4,3 odstotka. Pri tem plače vztrajajo na ravni inflacijske rasti, javna poraba pa narašča hitreje kot raste BDP.Kljub temu na GZS podpirajo konkretne ukrepe, kot so sprememba in dopolnitev davka od pravnih oseb v korist večjih investicijskih olajšav, varčevanje pri materialnih stroških, zaposlovanju in plačah v javni in državni upravi itd. Opozarjajo pa na vrsto ukrepov, ki niso varčevalno naravnani. Gre za povečanje dolžine porodniškega dopusta, povečanje rekreacijskega dodatka, povečanje sodnih in upravnih taks, uvedba davka na bilančno vsoto bank.
Kriza v Aziji je <i>prikrit blagoslov</i>
13. 11. 1997 00.00
Generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Michel Camdessus je danes v Singapuru izjavil, da se bo finančna in denarna kriza držav jugovzhodne Azije pokazala kot <i>prikrit blagoslov</i>. Kot je pokazal primer Mehike, lahko gospodarstva, ki jih zdaj preteresa kriza, v nekaj letih pričakujejo ponovno solidno rast. Dejal je še, da obstaja <i>potencial za visoke stopnje rasti v prihodnjih dveh desetletjih</i>. Finančna in denarna kriza na Tajskem, Filipinih, v Indoneziji in Maleziji je po mnenju Camdessusa kriza zaupanja, resda pa je izgubljeno zaupanje težko povrniti in je za to potrebno nekaj časa.
O lustracijskem zakonu na izredni seji 25. novembra
12. 11. 1997 00.00
Predsednik državnega zbora (DZ) Janez Podobnik se je po posvetovanju na kolegiju odločil, da bo parlament o predlogu resolucije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima in predlogu zakona o odpravi posledic komunističnega totalitarnega režima odločal na izredni seji 25. Novembra. Osrednja točka dnevnega reda na tej seji bo predlog letošnjega državnega proračuna. Sklic izredne seje naj bi bil pripravljen še danes. Kolegij predsednika DZ je dal svoje soglasje k predlogu finančnega načrta DZ za prihodnje leto. V prihodnjem letu naj bi, po tem predlogu, proračun DZ znašal 4,439 milijarde tolarjev, primerjalno z obsegom sredstev za letos je indeks rasti 114.
1997 - za Slovenijo leto zmerne konjunkture
23. 09. 1997 00.00
Po oceni Službe za konjunkturo in ekonomsko politiko (SKEP) pri Gospodarski zbornici Slovenije obetajo trenutna gospodarska gibanja v naši državi znova bolj pozitivno konjunkturo kot v prvem polletju. V poznih pomladanskih mesecih je bilo namreč za Slovenijo značilno izrazito popuščanje v konjunkturnem ciklu, medtem ko nam sedanja analiza ponudbe in povpraševanja omogoča oceno, da bo leto 1997 za Slovenijo vendarle še leto zmerno pozitivne konjunkture in približno tri- do štiriodstotne gospodarske rasti, ocenjuje SKEP v avgustovski številki konjunkturnih gibanj.