rastline
Deževje in močan veter v Evropi
17. 11. 2002 00.00
Iz številnih evropskih držav poročajo o slabem vremenu, ki je povzročilo predvsem težave v prometu in gmotno škodo. Medtem ko je v bavarskih Alpah divjal močan fen, so se v Italiji, Franciji in Švici spopadali z zemeljskimi plazovi in poplavami, ki so posledica nekajdnevnega močnega dežja.
Morilska vodna solata
14. 09. 2002 00.00
Mrtvem rokavu Save grozi prava ekološka katastrofa. Na 25-ih hektarjih se je namreč razrasla neavtohtona vodna solata. Iz vode pa črpa tolikšne količine kisika, da lahko brez njega ostanejo ribe in rastline na dnu.
Zasegli konopljo in heroin
19. 08. 2002 00.00
Policisti so med hišno preiskavo 40-letnemu Laščanu zasegli večjo količino marihuane ter pribor za vzgajanje, cariniki na mejnem prehodu Fernetiči pa so zasegli 3 kilograme heroina.
Rop o rebalansu
02. 07. 2002 00.00
Finančni minister Anton Rop je na splošni razpravi odbora DZ za finance predstavil razloge za rebalans letošnjega proračuna. Opozicija, zlasti iz vrst SDS, je vladi ob sprejemanju proračuna očitala nerealno planiranje.
Grozi nam suša
19. 06. 2002 00.00
V poletnih mesecih nam preti suša. Posledice se bodo odražale pri oskrbi z vodo, ki jih tudi morebitna običajna količina padavin v prihodnjih mesecih ne bo bistveno izboljšala.
Skupni imunski sistem
23. 05. 2002 00.00
Prvi organizmi na zemlji so razvili strategijo obrambe pred virusi, še preden se je narava razdelila na rastlinski in živalski svet. Pri današnjih rastlinah, živalih in ljudeh zaščita pred virusi temelji na mehanizmih, ki so bili razviti že v tistem času, torej je imunski sistem istega izvora.
Trgovina z ogroženimi vrstami tudi v Sloveniji
05. 05. 2002 00.00
Nedovoljena trgovina z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami je v svetu po vrednosti takoj za trgovino z mamili in orožjem. Po določbah konvencije CITES je prepovedana mednarodna trgovina s skoraj 900 vrstami, ki jim grozi izumrtje, za 30.000 vrst pa je trgovina strogo nadzirana.
Spremembe ekosistema
04. 04. 2002 00.00
Zaradi globalnega segrevanja ozračja prihaja do opazne spremembe ekosistema, kažejo rezultati raziskav na Tehnični univerzi v Muenchnu.
Strah je odveč
22. 01. 2002 00.00
Gensko spremenjena (GS) hrana je seveda med nami. Po grobih ocenah GS hrano vsak dan uživa že kake pol milijarde ljudi. Zapirati trg pred GS hrano lahko potrošnikom le škoduje.
Požari se ponovno širijo
13. 01. 2002 00.00
V avstralski zvezni državi Novi Južni Wales so izbruhnili novi požari, ki so presekali obalno cestno povezavo med Brisbaneom in Sydneyjem. Gasilce pa pri gašenju ovira močan veter.
Biološko orožje
18. 10. 2001 00.00
Z biološkim orožjem poimenujemo različne povzročitelje bolezni, ki so zaradi svojih lastnosti primerni za vojaško uporabo. Gre za tako imenovana orožja za množično uničevanje, med katera prištevamo tudi kemijsko in jedrsko orožje.
Genetika na naših policah
19. 06. 2001 00.00
Po izsledkih študije organizacije Umanotera, je Slovenija lani uvozila okrog sedem tisoč ton koruze iz Argentine, za katero obstaja velika možnost, da je genetsko spremenjena. Koruza pa kot kaže ni edini primer genetsko spremenjenih živil pri nas, saj v Sloveniji še vedno nimamo zakonodaje, ki bi zahtevala nadzor in označevanje tovrstnih živil. Gensko spremenjena živila so tako kot kaže že na naših policah.
Najnovejši podatki o škodi
06. 06. 2001 00.00
Po prvih ocenah je neurje s točo, ki je v nedeljo prizadelo območje mestne občine Novo mesto, v kmetijstvu povzročilo za 245,6 milijona tolarjev škode. Ujma je zajela približno tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč na širšem območju Novega mesta, in sicer v krajevnih skupnostih Straža, Prečna, Bršljin, Drska, Šmihel, Regrča vas, Gotna vas, Birčna vas, Stopiče, Žabja vas in Mali Slatnik. Kot v prvi oceni škode ugotavljajo na občini Novo mesto, je ujma najbolj prizadela krompir, vrtnine, koruzo in vinograde, saj znaša škoda v omenjenih kmetijskih kulturah skupno več kot 208 milijonov tolarjev.
Afriški shujševalni kaktus
14. 04. 2001 00.00
Vrsta kaktusa, ki so ga po več dni uživali pripadniki afriškega plemena Kung, da bi med lovom premagali lakoto, bi lahko bila učinkovito zdravilo proti debelosti, so prepričani britanski znanstveniki. Iz laboratorija Phytophram severovzhodno od Londona so sporočili, da so izolirali sestavino rastline, ki odvrača lakoto, njeno učinkovitost pa so že dokazali na poskusih s podganami. Že letos naj bi začeli zdravilo preizkušati prostovoljci, na trg pa naj bi predvidoma prišlo marca 2003.
Razvozljali celoten genetski zapis
14. 12. 2000 00.00
Znanstveniki so prvič dekodirali celoten genetski zapis neke rastline in tako postavili mejnik v genetiki, ki bo pospešil možnosti za gojenje boljših pridelkov, pa tudi možnosti za odkrivanje zdravil nove dobe. Celoten genetski zapis rastline z latinskim imenom Arabidopsis thaliana, ki sodi med kreše, je razvozljala skupina mednarodnih raziskovalcev. Evropski koordator projekta, vrednega 70 milijonov dolarjev, Mike Bevan je dejal, da od tega trenutka dalje znanost o rastlinah in genetika ne bosta nikoli več isti. Bevan je še dodal, da so v tej majhni rastlini, ki skriva veliko presenečenj za znanost, odkrili 26.000 genov. Znanstveniki so ob tem odkrili, da je okoli 100 genov rastline povezanih z človeškimi geni, ki so udeleženi pri dedovanju bolezni, kot so gluhost, slepota in rak. Trenutno poznajo "naloge" le za 10 odstotkov genov rastline.
Nov informacijski projekt o mamilih
04. 12. 2000 00.00
V okviru prizadevanj za večjo obveščenost slovenske javnosti o mamilih bodo jutri opoldan v Celju v dvorani mladinskega centra predstavili projekt Konoplja.org, ki ga podpira urad vlade RS za droge. Projekt vključuje vrsto informativno-izobraževalnih dejavnosti o konoplji in ostalih mamilih, v njegovem okviru pa so na svetovnem spletu že oblikovali spletno stran z naslovom www.konoplja.org.
Katastrofalne posledice suše
25. 08. 2000 00.00
Čeprav vročina v zadnjih dneh nekoliko popušča, so temperature še vedno visoke, posledice pa čedalje hujše. V Pomurju, kjer so te dni izmerili najvišjo temperaturo v zadnjih petdesetih letih, 38 stopinj Celzija, že močno primanjkuje vode, pridelek s polj, sadovnjakov in vrtov pa dobesedno izgineva. Tudi na Ptujskem in Dravskem polju ter v Halozah suša pustoši po poljih in vinogradih. Na Dravinjskem vrhu pri Podlehniku je bila največja uradno izmerjena temperatura v teh dneh kar 41,2 stopinje Celzija. Rastline umirajo. Škoda v kmetijstvu naj bi presegla 25 milijard SIT. Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, je najhuje v Posavju, Beli krajini, Podravju, Prekmurju, v Savinjski dolini in Slovenski Istri.
Obseg kmetijske predelave manjši
28. 07. 2000 08.43
Slovenska kmetijska pridelava je bila lani usmerjena predvsem v živinorejo, saj je znašal njen delež v končni kmetijski pridelavi kar 71,4 odstotka. Zaradi slabih vremenskih razmer je delež rastlinske pridelave zdrsnil z običajnih 33 odstotkov na 28,6 odstotka. Končna kmetijska pridelava pa se je lani v primerjavi z letom prej zmanjšala skoraj za dva odstotka in se približala ravni pridelave v letu 1994. Slabe vremenske razmere so močno zmanjšale pridelek in kakovost krušnih žit, koruze za zrnje in siliranje, krompirja in drugih vrtnin. Porasla pa je pridelava industrijskih rastlin. Skupni pridelek sladkorne pese se je lani v primerjavi z letom prej povečal skoraj za četrtino, predvsem zaradi povečanja posejanih površin. Hmelja kot druge najpomembnejše industrijske rastline so kmetijski pridelovalci lani pridelali za petino manj kot v letu prej. Pri živinoreji je lani nad polovico živalske proizvodnje predstavljala govedoreja, ki se je v primerjavi z letom 1998 povečala za 5,3 odstotka. Kljub zaostrenim tržnim pogojem se povečala prirast prašičev, saj je bila dosežena skoraj osemodstotna letna stopnja rasti. Pri perutninarstvu, ki je bilo vse od 1955 do 1992 najhitreje razvijajoča se kmetijska panoga, se je lani obseg reje že drugo leto zmanjšal za skoraj pet odstotkov, približno na raven, ki je bila zabeležena v letu 1983.
Uporaba interneta v Ameriki
03. 07. 2000 18.36
Raziskava ameriškega nacionalnega sklada za znanost je pokazala, da ima kar 46 odstotkov Američanov dostop do interneta, kar 54 odstotkov pa jih ima doma osebni računalnik. Ne glede na to, da je povprečni uporabnik interneta v ZDA lani porabil 296 ur na svetovnem spletu, jih zna le 16 odstotkov opredeliti pojem internet ali pa pojem spletne strani. Za kaj Američani uporabljajo internet in računalnike si lahko mislimo po tem, da jih manj kot polovica ve, da zemlja v letu dni obkroži sonce, da ljudje niso živeli skupaj z dinozavri ter da antibiotiki ne ubijajo virusov. Res pa je, da jih je 70 odstotkov vedelo, da rastline proizvajajo kisik, da svetloba potuje hitreje od zvoka ter da se celine premikajo že milijone let.
Manjši pridelek zgodnjih sort hmelja
23. 06. 2000 13.07
Zaradi visokih spomladanskih in zgodnjih poletnih temperatur ter suše je razraščanje hmelja v Savinjski dolini že zaključeno. Kot je povedal direktor žalskega Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Iztok Košir, je hmelj, ki je letos začel cveteti dobrih pet tednov prej kot običajno, že končal vegetativno fazo razvoja in prestopil v degenerativno obdobje. Letos se hmeljske rastline, ki rastejo na 1800 hektarjev, nepravilno razraščajo v širino, njihova kakovost je manjša, značilno pa je tudi neenakomerno cvetenje, kar bo imelo za posledico 50odstotno zmanjšanje pridelka, predvsem zgodnjih sort hmelja, kot sta golding in aurora.
Dostop do interneta v ZDA
20. 06. 2000 12.10
Raziskava ameriškega Nacionalnega sklada za znanost (NSF) je pokazala, da je imelo lani 54 odstotkov Američanov osebni računalnik, kar je za 11 odstotkov več kot leta 1997. Dostop do interneta ima 46 odstotkov Američanov, medtem ko ga je imelo leta 1995 le 21 odstotkov. Povprečni uporabnik osebnega računalnika v ZDA je lani na svetovnem spletu prebil 296 ur; leta 1995 le 80 ur. Zanimivo je, da je le 16 odstotkov vprašanih znalo opredeliti pojem internet oziroma spletne strani, medtem ko jih je leta 1997 ta pojem poznalo 13 odstotkov vprašanih.
Nova knjiga o zdravilnih rastlinah
15. 06. 2000 08.55
Vse najbolj znane in uporabljane zdravilne rastline, ki uspevajo na Slovenskem, je mogoče odslej spoznavati, nabirati in uporabljati s pomočjo knjige biologinje Katje Galle Toplak.
Toča povzročila veliko škodo
04. 05. 2000 10.57
Neurje s točo, ki je v torek popoldne divjalo nad Savinjskim gajem v Mozirju, je po prvih neuradnih podatkih povzročilo za sedem milijonov tolarjev škode, je povedal predsednik upravnega odbora gaja Darko Belej. Kljub temu, da je uničeno več kot milijon tulipanov in drugega cvetja, pa Savinjski gaj ne bo zaprl vrat. Ogled parka je tako še naprej možen vsak dan, cene vstopnic pa so znižali.
Okužen semenski krompir
17. 04. 2000 20.42
Na območju katastrske občine Libeliče (Dravograd) so z laboratorijsko analizo potrdili prisotnost krompirjeve ogorčice, ki velja za zelo nevarnega škodljivca. V skladu z določbami zakona o zdravstvenem varstvu rastlin in podzakonskih predpisov, predvsem odredbe o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranja krompirjevega raka in krompirjevih ogorčic, ki je bila lani izdana na podlagi direktive EU, je zato sektor za rastline ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pristojnim službam naložil izvedbo nujnih ukrepov.
Ženske zahtevale nadomestilo za pijane može
20. 03. 2000 09.11
Skupina žensk iz Kandare, mesta severno od kenijske prestolnice Nairobi, je prišla na policijsko postajo in od policistov zahtevala, da se z njimi ljubijo ali pa zaprejo kavarne, kjer se nezakonito toči pijača, je poročal časnik The People. ''Možje so se spremenili v rastline. Od doma odhajajo zgodaj, vračajo se 'zastrupljeni', spolnih potreb žensk pa ne more nihče zadovoljiti,'' je izjavila ena od protestnic. Ženske so zato od šefa policije zahtevale, naj svojim podrejenim ukaže, da se ljubijo z njimi ali pa jim najdejo druge može. Časnik ne navaja, kako so se policisti odzvali na njihove zahteve.
Delovati začela Aventis CropScience Slovenija
18. 12. 1999 13.11
Z včerajšnjim dnem je na območju Slovenije začela delovati skupna družba s področja varstva rastlin Aventis CropScience Slovenija. Ključna dejavnost nove družbe je prodaja pripravkov s področja varstva rastlin in komunalne higiene, Aventis CropScience pa Slovenija je hkrati tudi koordinacijski center za območje držav nekdanje Jugoslavije, so sporočili iz omenjene družbe.
Razstava Bionika v Tehničnem muzeju v Bistri
16. 09. 1999 14.37
Minister za kulturo Jožef Školč bo danes ob 17. uri v Tehničnem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki odprl mednarodno razstavo Bionika. Pripravili so jo v deželnem muzeju za tehniko in delo v nemškem Mannheimu. Pred odprtjem razstave bo ob 16. uri Rudolf Bannasch z berlinske tehnične univerze predaval na temo Bionika - povzetki raziskav o kopenskih in vodnih živalih.
Bogata žetev pšenice na postaji Mir
22. 07. 1999 19.49
Rusko-francoska posadka vesoljcev na orbitalni znanstveni postaji Mir je prvikrat požela pšenico, ki je zrasla iz prej posajene pšenice.
Britanski zdravniki bodo preučili učinke indijske konoplje
28. 12. 1998 08.20
Britanski zdravniki nameravajo oceniti zdravilne učinke indijske konoplje. Kot piše časnik Sunday Telegraph, gre za obsežno raziskavo, saj bodo učinke omenjene rastline preskusili na tisoč bolnikih. Raziskava naj bi potrdila številna pričanja o ugodnih učinkih konoplje pri blažitvi bolečin v nekaterih pogojih, še zlasti pri bolnikih z neozdravljivo sklerozo centralnega živčnega sistema. Britanski laboratoriji GW Pharmaceuticals so dobili posebno dovoljenje notranjega ministrstva za gojenje sadik omenjene rastline v namene raziskave.
Mutiranje amazonskega pragozda zaradi onesnaženosti
24. 10. 1998 09.44
Amazonski pragozd, ki mu onesnaževanje in učinek tople grede očitno prija, vpijajoč ogromne količine oglikovega dioksida raste hitreje in višje, piše revija Science. To so ugotovili znanstveniki z univerz v angleškem Leedsu in škotskem Edinburghu, ki so preučevali rast 100.000 dreves amazonskega pragozda, zlasti v Braziliji. ''Upoštevaje vse vire onesnaževanja, izgorevanja goriva in gozdne požare bi moralo biti v zraku danes dvakrat več ogljikovega dioksida, kot ga je zdaj. Zdi se, kot da nekaj vpije milijone ton ogljikovega dioksida iz ozračja vsako leto,'' pravi dr. Jadviner Malhi. To so po mnenju znanstvenikov verjetno drevesa. Rastline potrebujejo ogljikov dioksid za rast in če ga je v zraku več, bi lahko rastle hitreje, kot pognojene, pravi dr. Malhi. Amazonski pragozd naj bi po izračunih znanstvenikov vpil pol milijarde tone ogljikovega dioksida letno. Britanski znanstveniki pa so ugotovili, da se je biomasa pragozda v preteklih treh desetletjih povečala za 17 ton na hektar, kar pomeni, da je vsake pol hektara gozda vpilo še 20 ton ogljikovega dioksida več, je dodal znanstvenik Oliver Philips.