raziskovalci
Družbena omrežja in lažne novice: Vstopamo v obdobje nove družbene pogodbe
03. 10. 2021 07.00
"Izjemno smo podcenili moč, ki bi jo lahko imele dezinformacije in lažne informacije na obnašanje naših družb, in s tem se soočamo danes," nam je dejala Elizabeth Linder, ki je bila kar osem let na vodilnih položajih v podjetju Facebook, odgovorna pa je bila za komunikacijo med podjetjem in zunanjim svetom. Zdaj deluje kot vezni člen med državami in družbenimi omrežji ter poskuša normalizirati te odnose. Želi si prizadevanja ene in druge strani, da bi odpravili napake in družbo zaščitili pred najhujšimi posledicami lažnih novic.
Biometrija: naše geslo je naše telo
02. 10. 2021 14.44
Ko so zamaskirani roparji plenili bančni trezor in so njihova dejanja posnele varnostne kamere, je Policijo do enega od storilcev pripeljal njegov uhelj. Pošiljatelja Morsejeve kode izda že dinamika tipkanja. Računalniški sistem lahko po frekvenci mežikanja izmeri, kako utrujen je voznik, in zazna, ali zaščitna maska ni pravilno nameščena. Za vse to je zaslužen razvoj biometrije, področja, na katerem se naši raziskovalci uvrščajo v sam vrh.
Nikotin, alkohol in kanabis med najbolj razširjenimi drogami v izobraževalnih ustanovah
30. 09. 2021 12.44
Raziskovalci z Instituta Jožef Stefan so na območju sedmih občin v vzorcih odpadnih voda slovenskih osnovnih in srednjih šol ter visokošolskih institucij določali prenovne produkte dovoljenih drog, zdravil, ki se zlorabljajo, in prepovedanih drog. Rezultati so pokazali, da so najbolj razširjene droge nikotin, alkohol in kanabis. Izkazalo se je, da na razširjenost vpliva predvsem stopnja izobraževanja.
Če imate po cepljenju nevrološke simptome, nemudoma obiščite zdravnika
29. 09. 2021 14.16
Slabost, bruhanje, glavobol, motnje vida, šibkost dela ali polovice telesa, mravljinčenje ... Če imate po cepljenju z vektorskim cepivom katerega od naštetih simptomov, ali pa kakšne druge žariščne nevrološke motnje, takoj obiščite zdravnika, svetuje Igor Rigler iz službe za urgentno nevrologijo v UKC Ljubljana.
Zdravljenje z vitaminom A rešitev za izgubo voha po covidu?
29. 09. 2021 10.28
Kapljice za nos z vitaminom A bi lahko pri osebah, ki so prebolele covid-19, pomagale pri zdravljenju izgube ali spremembe voha, pravijo britanski raziskovalci. Čeprav se večini prebolevnikov voh povrne takoj po ozdravitvi, se nekateri z motnjami voha soočajo še več tednov ali mesecev po koncu bolezni.
Mož, ki je peš dosegel severni in južni pol: Računovodje bi rešili Antarktiko
25. 09. 2021 21.45
Pri 11 letih si je Robert Swan zapičil v glavo, da bo kot prvi človek na svetu pripešačil na severni in južni tečaj. 20 let pozneje mu je uspelo, takoj nato si je zadal nov cilj: ohraniti Antarktiko, "edini kraj na svetu, za katerega smo vsi odgovorni". "Če rečeš, da boš nekaj naredil, moraš to tudi narediti. Na svetu je preveč besed," pravi in se bori dalje.
Strokovnjaki: Covid bo do pomladi izzvenel v sezonski prehlad
24. 09. 2021 14.29
Nova raziskava oxfordske univerze je pokazala, da bi lahko pandemija covida-19 izzvenela do pomladi, ko bo moč bolezni usahnila v običajen sezonski prehlad. Strah, da bi prišlo do razvoja smrtonosnejših sevov, pa je po ugotovitvah raziskovalcev pretiran. Ob tem tudi ugotavljajo, da je Velika Britanija že šla čez najhujše.
Strokovnjaki: Ljudje so lahko 'debeli, a fit'
20. 09. 2021 20.19
Pristop preprečevanja debelosti, ki se osredotoča na telesno težo, je v veliki meri neučinkovit, menijo strokovnjaki. Svetujejo, naj se ljudje, če želijo zmanjšati tveganje za prezgodnjo smrt, na dolgi rok raje kot na diete osredotočajo na fizično aktivnost. "Želimo si, da bi vsi vedeli, da so tudi debeli ljudje lahko fit in da zdrava in fit telesa obstajajo v vseh velikostih in oblikah," pojasnjujejo.
V ZDA tretji odmerek cepiva priporočili starejšim od 65 let
18. 09. 2021 10.23
Svetovalci za cepiva ameriške uprave za hrano in zdravila so priporočili uporabo tretjega oziroma t. i. poživitvenega odmerka Pfizerjevega cepiva za starejše od 65 let in tiste z velikim tveganjem za težji potek bolezni. Niso pa podprli uporabe poživitvenega odmerka za vse, starejše od 16 let.
Med miti in resnicami slavnih psiholoških študij človeškega konformizma in preslepljenosti
18. 09. 2021 07.00
Petdeset let nazaj ta mesec je slavni stanfordski psiholog Philip Zimbardo izvedel nevaren "eksperiment", v katerem je hotel raziskati, kako se začnejo spontano vesti navadni ljudje, ki so jim z danes na jutri pripisane vloge avtoritete (paznika) in podrejenosti (zapornika). Se bo njihova individualna osebnost takoj po družbeni redefiniciji radikalno spremenila? Je posameznik prvenstveno le prazen kozarec, ki ga (skoraj) do vrha napolni kultura?
Podjetje zbralo 13 milijonov evrov za obuditev izumrlega dlakavega mamuta
17. 09. 2021 12.06
Znanstveniki so si že pred časom zamislili, da bi ustvarili hibrid med slonom in mamutom. Zdaj se je pokazala priložnost, da to tudi uresničijo, saj je podjetje za bioznanost in genetiko zbralo denar za projekt. Prve primerke pričakujejo čez šest let.
Krave naučili uporabljati stranišče
15. 09. 2021 16.04
Novozelandski in nemški raziskovalci so krave uspešno naučili uporabljati stranišče. To so dosegli tako, da so živali nagradili, ko so urinirale na točno določenem mestu. Upajo namreč, da bo to pomagalo preprečiti onesnaženje vode in zmanjšalo emisije toplogrednih plinov.
Apple izdal nujni varnostni popravek zaradi vohunskega programa FORCEDENTRY
14. 09. 2021 08.02
FORCEDENTRY je zlonamerna programska oprema, ki jo je, po mnenju raziskovalcev Citizen Lab univerze v Torontu, naredilo izraelsko podjetje NSO Group. Apple je kmalu po razkritju izdal nujni varnostni popravek, ki ga je dobilo tudi več tisoč Slovencev.
Katere knjige smo si najpogosteje izposodili in kakšna je bralna pismenost naših otrok?
12. 09. 2021 17.49
Za nami je dolgo poletje, ko Slovenci zaradi več prostega časa običajno večkrat vzamemo v roke knjigo. Podatkov, iz katerih bi lahko sklepali, kako je epidemija vplivala na naše bralne navade, še ni. Ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja pa smo preverili, kakšna je bralna pismenost naših šolarjev in katere knjige so v Sloveniji največkrat izposojene.
Od depresije, sextinga in motenj hranjenja do 'najnovejše' Zoom dismorfije
11. 09. 2021 16.42
Nizka samopodoba, motnje hranjenja, depresija, ankcioznost. Pa razširjenost spletnega nasilja, sextinga in posledičnega izsiljevanja, strah pred zamujenim ter 'najnovejša' Zoom dismorfija. Vse to so dolgosežne posledice, ki jih s seboj prinašajo družbena omrežja, na katerih slovenski mladostniki preživijo več ur dnevno. Nevarnosti in pasti pa se (pre)pogosto ne zavedajo.
Hawlina: Z novimi zdravili lahko uspešno podaljšujemo preživetje
10. 09. 2021 21.37
Stanetu Rupniku so pred enajstimi leti postavili diagnozo rak na prostati. Štiri leta se je zdravil po klasičnih metodah. Potem pa še sum, da so se v rebrih pojavile metastaze. Zdravnik mu je predstavil še eno možnost zdravljenja, in sicer sodelovanje v raziskavi. "Za sodelovanje v raziskavi sem se odločil zato, ker zaupam v znanost, zaupam dr. Hawlini kot zdravniku in tudi zato, ker sem vedel, da bom s tem dobil nadstandardno skrb za moje zdravje," pove Rupnik.
800.000 prekinjenih življenj: Zaradi tišine ljudje umirajo
10. 09. 2021 09.17
V Sloveniji je lani zaradi samomora umrlo 369 oseb, 295 moških in 74 žensk. Samomorilni količnik lanskega leta je tako nekoliko nižji v primerjavi z letom 2019, ostaja pod dolgoletnim povprečjem in trend upadanja, ki ga beležimo že zadnjih nekaj let, se vzdržuje, ugotavljajo na NIJZ. A poudarjajo: čeprav so začetni podatki spodbudni, pandemija še vztraja, s tem pa tudi negotovosti, ki so povezane z dolgoročnimi vplivi pandemije na samomorilni količnik.
Med nosečnostjo uživa alkohol 27 odstotkov Slovenk
09. 09. 2021 07.52
Na današnji dan, 9. 9., zdravstvena stroka ob 9.09, kar simbolizira devet mesecev nosečnosti, še posebej opozarja na nevarnost uživanja alkohola v nosečnosti, saj zaznamujemo dan fetalnega alkoholnega sindroma, FAS, ki letno prizadene od enega do pet odstotkov živorojenih otrok. Pitje večjih količin alkohola lahko vodi v resne zaplete v nosečnosti, spontani splav, zastoj v rasti in celo v mrtvorojenost.
Slovenski raziskovalci razvili novo celično zdravilo za raka prostate
08. 09. 2021 12.44
Raziskovalci ljubljanske medicinske fakultete, UKC Ljubljana, biomedicinskega centra Celica in Zavoda za transfuzijsko medicino so razvili napredno celično zdravilo za zdravljenje raka. Kot so zapisali, se s tem odpira možnost, da bi se nova tehnologija uporabila "tudi za zdravljenje drugih oblik solidnih tumorjev".
Večji kljuni in daljši repi – živali se spreminjajo zaradi podnebne krize
08. 09. 2021 06.00
Živali se zaradi podnebne krize vse bolj spreminjajo, pravijo raziskovalci. Med drugim so ugotovili, da toplokrvne živali spreminjajo svojo fiziologijo, s čimer se prilagajajo vročemu podnebju. Za boljše uravnavanje telesne temperature imajo tako daljše kljune ter večje noge in ušesa. "Že v bližnji prihodnosti bi lahko srečali kakšnega slončka Dumba," je dejala ena od raziskovalk.
Kremeljski troli v Evropi z lažnimi komentarji poustvarjajo javno mnenje
06. 09. 2021 17.05
Komentiranje na družbenih omrežjih je za tančico anonimnosti prineslo politična orodja, ki so bila v preteklosti tabu tema. Angleški raziskovalci so sledili številnim komentarjem na spletnih straneh in odkrili, da obstaja velika skupina usmerjenih komentatorjev, ki služijo kremeljskemu propagandnemu stroju. Takšne taktike niso vezane samo na Kremelj, tudi politične stranke se poslužujejo podobnih taktik. V Sloveniji smo to potrdili februarja letos, ko je poslanka SDS nevede preklopila med pravim in lažnim profilom.
Avtomobilska industrija sredi sprememb in na lovu za kadri: koga in kaj potrebujejo?
05. 09. 2021 07.53
Avtonomna vožnja, novi tipi mobilnosti, elektrifikacija branže, zahteve po zmanjšanju emisij ... Vse to terja prilagoditve avtomobilske industrije. Čeprav je Evropa že leta tarča očitkov, da tehnološkemu napredku – tudi na področju avtomobilske industrije – sledi prepočasi oziroma ni nosilec sprememb, nemški Ifo ocenjuje, da je preobrazba avtomobilske industrije v polnem teku, močna nemška avtomobilska industrija pa naj bi se v tem smislu dobro pozicionirala. A izpostavljajo razliko med proizvajalci avtomobilov in njihovimi dobavitelji, ki jih je tudi pri nas kar nekaj. Ti naj bi preobrazbi pogosto sledili (pre)počasi.
Skrivnosti Bajnskih dvorov: urbana legenda o zakladu kriva za razdejanje grofičinega groba
05. 09. 2021 07.00
Lesena, deloma okovana vrata se brez večjega napora odpro. Zaškripajo, ko v nepovabljenega obiskovalca buhne zatohel zrak, mešanica poletne sopare in prijetnega hladu notranjosti mogočne grobnice. Temna in skrivnostna preteklost vabi. Ko se oko privadi, najprej zagleda kamnit oltar, kupe razbitih opek, lesene ostanke kdo ve česa že. In sredi tega polmraka, na levi in desni, prekrita s plastmi večletnega prahu in pajčevine, kot bi bila odeta v mehko odejo, stojita veličastna kamnita sarkofaga. Grofičin je razdejan, razbit, deloma povsem odprt. Na posmrtnih ostankih počivajo le še posamezni koščki preperelega črnega blaga. Na dotiku kogar koli. In to le zato, ker je nekoč obstajala zgodba, da so bogate lastnike Bajnskih dvorov pokopali z velikim zakladom. Pa so jih res?
Rešitve prihodnosti: zelena streha v mestu in turizem, ki se ne ozira preveč v 2019
02. 09. 2021 08.42
Z razpravami o sodelovanju v Jadranskem morju, aktivnostih v Sredozemlju ter prihodnosti evropskega turizma se je sklenil 16. Blejski strateški forum. Govorci so med drugim razpravljali še o razogličenju prometa, okolju in obrambi.
Za cepljene verjetnost dolgotrajnega covida pol manjša
02. 09. 2021 15.39
Če je odrasli človek prejel dva odmerka cepiva proti covidu-19, je za skoraj polovico manjša verjetnost, da se bo pri njem v primeru okužbe z novim koronavirusom pojavil dolgotrajen covid-19, kaže študija, ki so jo opravili raziskovalci na univerzi King's College v Londonu.
Znanstveniki odkrili najsevernejši otok na svetu
28. 08. 2021 14.00
Raziskovalci so odkrili najbolj severno kopensko točko na svetu. Majhen otoček ob obali Grenlandije, ki ima premer le okoli 30 metrov, so razkrili nedavni premiki ledenih plošč. Člani odprave pa ob tem priznavajo, da so nov otoček odkrili malodane 'po pomoti'. Njihov namen je bil namreč povsem drug – tja so odšli po vzorce.
Nova raziskava: tveganje za dedne bolezni se z leti zmanjšuje
28. 08. 2021 13.32
Čeprav se z leti naša tveganja za razvoj različnih bolezni povečujejo, pa za to niso nujno krivi naši geni. Prav nasprotno, britanski raziskovalci so ugotovili, da se tveganje za razvoj bolezni, ki se prenašajo dedno, s starostjo zmanjšuje. Veliko pomembnejši pri razvoju bolezni pa so v starosti okoljski dejavniki.
Sejanje strahu: 'Prihajajo teroristi!'
28. 08. 2021 13.09
Dan po dveh eksplozijah in skoraj dvesto mrtvih se je pred letališčem v Kabulu znova zbralo na stotine obupanih Afganistancev. Ponesrečen ameriški umik iz države gre h koncu, ostaja pa vprašanje, kaj bo z ljudmi. Tistimi, ki so ostali, in tistimi, ki so že odšli.
Okužba z različico delta predstavlja dvakrat večje tveganje za hospitalizacijo
28. 08. 2021 11.36
Nova študija britanskih strokovnjakov, ki je bila objavljena tudi v priznani reviji Lancet, je pokazala, da je tveganje za hospitalizacijo pri okužbi z različico delta dvakrat večje kot pri okužbi z različico alfa. Sev delta, ki prevladuje tudi v Sloveniji, se je prvič pojavil konec leta 2020 v Indiji, po nekaterih ocenah pa naj bi bil tudi do 50 odstotkov bolj nalezljiv od seva alfa.
Za grozovite julijske poplave kriv človek
24. 08. 2021 10.00
Sredi julija so poplave v Nemčiji in Belgiji uničevale življenja tamkajšnjih prebivalcev in marsikdo je pomislil, da je za vse to kriv človeški dejavnik in da se narava maščuje za odnos, ki ga imamo do nje. Skupno je zaradi julijskih poplav umrlo 220 ljudi, mnogi so izgubili domove, voda je preplavljala vasi in mesta. Kot kažejo zadnje raziskave iniciative World Weather Attribution, smo za močno deževje res krivi ljudje. Ko se temperatura Zemlje dvigne za stopinjo, zrak absorbira sedem odstotkov več vlage in posledica so močna deževja. Zaradi globalnega segrevanja je možnost, da se v zahodni Evropi julijski scenarij ponovi, tudi do devetkrat večja.