razogljičenje
'Vlada želi za zaprtimi vrati razdeliti pet milijard evropskih sredstev'
17. 02. 2021 11.36
Opozicijske stranke SD, LMŠ, Levica in SAB, še naprej združene v Koaliciji ustavnega loka, so na novinarski konferenci predstavile zahteve za sklic izredne seje DZ glede priprave nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost. Ob tem zahtevajo širšo in poglobljeno razpravo, vlado pa obtožujejo, da je načrt sprejela za zaprtimi vrati. Prav tako ji očitajo, da gre za načrt brez vizije.
Tveganja gradnje 'zelenih' HE na Savi: od izumrtja rib do ogrožene pitne vode
11. 10. 2020 09.36
Ministrstvo za okolje in prostor ob podpisu koncesijske pogodbe za proizvodnjo energije na srednji Savi hidroenergijo predstavlja kot čisto energijo iz obnovljivih virov. A da so hidroelektrarne zelena energija, bi težko trdili, opozarjajo tako naravovarstveniki kot stroka. "V zadnjih mesecih in tednih se ogromno promovira gradnjo hidroelektrarn, ni pa slišati veliko o njihovem izjemno škodljivem in dolgoročnem vplivu na okolje, od katerega pa smo odvisni vsi, tudi naše gospodarstvo," opozarja naša sogovornica. Predstavnik WWF Adria Leon Kebe pa poudarja, da ni smiselno graditi hidroelektrarne za oskrbo skupnosti z električno energijo, če ista elektrarna tej skupnosti odvzame vir preživetja in dobrega počutja.
Avstralski požari pogubni za tri milijarde živali, pozivi k obdavčitvi fosilne industrije
29. 07. 2020 17.52
V gozdnih požarih v Avstraliji, ki so divjali konec lanskega in v začetku letošnjega leta, je umrlo precej več živali, kot so sprva ocenjevali. Poročilo WWF zdaj ugotavlja, da so bili požari pogubni za skoraj tri milijarde živali, ki so poginile ali ostale brez svojega življenjskega prostora. Skupina avstralskih strokovnjakov pa je v svojem poročilu ocenila, da so najbolj uničujoči gozdni požari v moderni zgodovini posledica podnebnih sprememb. Te pa so posledica uporabe fosilnih goriv, zato avstralsko zvezno vlado pozivajo k uvedbi davka na industrijo fosilnih goriv.
Podpisali pismo o nameri za vzpostavitev mreže brezogljičnih šol
01. 07. 2020 17.57
Slovenija bo kmalu dobila prve brezogljične šole. Minister Vizjak je namreč z ravnateljema osnovnih šol iz Dola pri Ljubljani in Celja podpisal pismo o nameri za projekt vzpostavitve mreže brezogljičnih šol. Namen projekta je oblikovanje mednarodne mreže brezogljičnih šol ter sistematičen način zmanjševanja ogljičnega odtisa šol in vzgoja mladostnikov.
Alenki Bratušek s plinskimi maskami izročili voščilnico za poslednje valentinovo
14. 02. 2020 15.34
Na 'ta uvoženi potrošniški praznik ljubezni' so Mladi za podnebno pravičnost ministrici Alenki Bratušek uradno izročili voščilnico za poslednje valentinovo. Množica aktivistov se je s plinskimi maskami na obrazih napotila z rednega petkovega protesta do drugega doma Alenke Bratušek – ministrstva za infrastrukturo. Bratuškova jih sicer ni osebno sprejela, saj si je ogledovala dela pri gradnji galerije na državni cesti Godovič-Idrija skozi sotesko Zale.
Če ne bomo 'pozdravili bolne Zemlje', grozijo višje cene in pomanjkanje hrane
25. 01. 2020 10.42
S planeta smo izbrisali 83 % divjih sesalcev, polovico rastlinstva in drastično posegli v kopenske in morske ekosisteme. Milijonu vrst grozi izumrtje. Izguba biotske pestrosti je eno najhujših tveganj, ki grozi človeštvu. Ljudje in gospodarstvo smo namreč ’krvavo’ odvisni od narave. Svetovni gospodarski forum je izračunal, da je več kot pol svetovnega BDP odvisnega od narave in njenih virov. Zdaj je na potezi gospodarstvo, ki ima ključno vlogo pri ’zdravljenju bolne Zemlje’.
2050: Sonce, veter, voda, jedrski reaktorji, 10 milijard Zemljanov in nov zemljevid?
07. 08. 2019 07.00
Čeprav se zdi, da je leto 2050 še daleč, je, ko gre za energetska vprašanja, že zelo blizu. Globalni cilji so velikopotezni: razogljičenje, družba, ki se zanaša na tehnologijo in manj obremenjuje okolje. Velik del načrtov je povezan s stabilno oskrbo z elektriko. Kako zagotoviti, da bo elektrike dovolj, da njena proizvodnja ne bo škodovala okolju – in kako naj bi smooskrba prispevala k premikom na geopolitičnem področju?
Narava in elektrika: 'odreči se bomo morali ugodnostim, kot so klime in avtomobili'
27. 07. 2019 08.00
EK si razogljičenja družbe ne predstavlja brez jedrske energije, medtem ko okoljevarstvene organizacije opozarjajo, da ta s seboj prinaša mnoga tveganja. Rešitev vidijo predvsem v zmanjšanju porabe električne energije. A čemu bi se morali odreči, da bi nam uspelo drastično zmanjšati porabo električne energije, ki narašča, in kako narava vpliva na možnosti proizvodnje električne energije z obnovljivimi viri?
'Da jedrski odpadki obremenjujejo okolje in zdravje ljudi, je mit'
24. 07. 2019 06.00
Svetu grozijo katastrofalne posledice podnebnih sprememb. Razogljičenje družbe je nujno, razogljičenje proizvodnje električne energije, ki si ga strokovnjaki težko predstavljajo brez jedrske energije, pa je le prvi, a osnovni korak. Pa to pretehta morebitno tveganje, ki ga predstavlja ta najnovejša tehnologija, ki jo strokovnjaki primerjajo z odkritjem ognja?
Sluga in Novakova: Bulčeva in Vajgl sta bila uspešna. Raziskave: ne drži
20. 05. 2019 09.28
Janja Sluga, SMC, in Tereza Novak, DeSUS, sta v tretjem soočenju sorodnih strank v sobotnem Fokusu nanizali nekatere misli, nerealne ideje in napačne podatke, ki terjajo pojasnila. Podkrepila sta jih naša strokovna sodelavca Marko Lovec in Špela Majcen Marušič.
Razogljičenje družbe v luči Poljske: ko je na tehtnici socialni mir
18. 05. 2019 07.00
Evropska unija si je za cilj zadala, da bo do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost. Vendar niso vse države pripravljene podpisati te časovno določene zaveze. Ena od teh je tudi Poljska. Razlog: premog je tam še vedno nacionalno blago, saj državi omogoča energetsko neodvisnost. Se pa kar 33 poljskih mest zato uvršča med 50 najbolj onesnaženih v EU.
Cilj: manj izpustov in več električnih ali hibridnih vozil
03. 10. 2018 15.17
Evropski parlament je potrdil cilje za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida iz avtomobilov in lahkih tovornih vozil. Izpusti iz novih avtomobilov naj bi se do leta 2030 zmanjšali za 40 odstotkov, proizvajalci pa bodo morali zagotoviti tudi, da bo do takrat 35 odstotkov novih avtomobilov električnih ali hibridov.
ANALIZA: Bodo zmogli zgraditi 2. tir in 3. razvojno os?
16. 05. 2018 06.03
23 let je od Nacionalnega programa razvoja železniške infrastrukture, ki je določal, da mora biti drugi tir zgrajen do leta 2010. Leta 2018 gradnje še niti začeli niso.
S čistejšimi tehnologijami resda manj izpustov, a bomo naredili več kilometrov
30. 01. 2017 15.32
Mednarodni transportni forum s študijo opozarja, da bodo tudi v najboljšem primeru izpusti leta 2050 na ravni iz leta 2015. Kot ugotavljajo, bodo nove in s tem čistejše tehnologije resda izpuste zmanjšale, a se bo povečalo skupno število opravljenih kilometrov poti.