razorožitev
Vrh EU v senci napada na Irak
20. 03. 2003 00.00
Voditelji Evropske unije so na vrhunskem zasedanju v Bruslju Iraku obljubili človekoljubno pomoč, hkrati pa so se strinjali, da naj po vojni osrednjo vlogo v državi igrajo Združeni narodi. Do potekajočega vojaškega posredovanja v Iraku pa se voditelji povezave niso opredeljevali.
Rop obžaluje, da je prišlo do vojne
20. 03. 2003 00.00
Vlada obžaluje, da je prišlo do vojne v Iraku, saj se je vseskozi zavzemala za mirno rešitev iraške krize prek Varnostnega sveta ZN, je po začetku ameriških napadov na Irak dejal slovenski premier Anton Rop.
Mednarodni odzivi na vojno
20. 03. 2003 00.00
Svetovni odzivi na začetek ameriškega napada na Irak so nasprotujoči. Medtem ko je ruski predsednik Putin prepričan, da vojaška akcija ni upravičena in francoski predsednik Chirac meni, da bo imel napad, ki ga je obsodil tudi turški predsednik Sezer, hude posledice za prihodnost, sta Japonska in Južna Koreja napad podprli.
Varnostni svet v senci vojne
19. 03. 2003 00.00
Nekaj ur pred iztekom ultimata ameriškega predsednika Georgea Busha Iraku so Rusija, Francija in Nemčija na zasedanju Varnostnega sveta ZN znova ostro obsodile grozeči napad ZDA in njenih zaveznic na Irak.
Blair dobil zeleno luč za vojno
19. 03. 2003 00.00
Britanski parlament je ponoči najprej zavrnil predlog upornih članov laburistične stranke premiera Tonyja Blaira, da ni razlogov za vojno proti Iraku, nato pa potrdil vladni predlog za uporabo vseh potrebnih sredstev za razorožitev Iraka.
Slovenski vrh obžaluje Bushevo odločitev
18. 03. 2003 00.00
Premier Anton Rop in predsednik DZ Borut Pahor sta izrazila obžalovanje, da v varnostnem svetu niso poenotili stališč glede iraške krize. Vlada pa za zdaj ni odobrila preletov letal v slovenskem zračnem prostoru.
Sadam mora zapustiti Irak!
18. 03. 2003 00.00
V nagovoru ameriškemu ljudstvu in svetu je ameriški predsednik Bush iraškemu predsedniku postavil še zadnji, 48-urni ultimat, da zapusti državo, če se želi izogniti vojaškemu konfliktu. Diplomatska prizadevanja za mirno rešitev krize so doživela poraz, ko so v ponedeljek ZDA, Velika Britanija in Španija iz varnostnega sveta ZN umaknile novo resolucijo, ki bi Bagdadu postavila zadnji datum za razorožitev.
V pričakovanju Bushevega govora
17. 03. 2003 00.00
Ameriški predsednik George Bush bo ob 02.00 po našem času nagovoril ameriške državljane. V govoru naj bi iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu postavil ultimat, da mora zapustiti Irak in opozoril, da se je "okno diplomacije zaprlo". Po poročanju našega vojnega poročevalca se ameriški in britanski vojaki že od zgodnjih jutranjih ur razporejajo vzdolž kuvajtsko-iraške meje, oklepne enote pa se postavljajo v posamezne skupine za napad.
Osebje ZN zapušča Irak
17. 03. 2003 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan bo umik inšpektorjev iz Iraka objavil potem, ko bo o tem obvestil Varnostni svet ZN, ki se je sestal za zaprtimi vrati. Tiskovni predstavnik inšpektorjev ZN v Iraku Hiro Ueki, pa je dejal, da naj bi vsi inšpektorji zapustili Irak predvidoma v torek.
Srečanje štirilaterale
17. 03. 2003 00.00
Na povabilo predsednika državnega zbora Boruta Pahorja so se v Bernardinu sestali predsedniki parlamentov držav članic štirilaterale, ki ji letos predseduje Slovenija. Srečanja so se poleg gostitelja Pahorja udeležili še predsedniki parlamentov Hrvaške, Madžarske in Italije, ki so izrazili podporo širitvi EU in Nato.
Bush: Bliža se dan resnice
16. 03. 2003 00.00
Britanski in španski premier, Tony Blair in Jose Maria Aznar, ter ameriški predsednik George Busha so po izrednem vrhu o Iraku na Azorskih otokih predstavili zaključke srečanja. Bush je dejal, da bo <em>"ponedeljek dan resnice za svet"</em>, države pa bodo morale dokazati svojo podporo takojšnji in brezpogojni razorožitvi Iraka.
Blix preučuje vabilo Iraka
16. 03. 2003 00.00
Vodja inšpektorjev ZN Hans Blix se je odzval na povabilo Iraka, da naj z generalnim direktorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohamedom El Baradejem "kar najhitreje" obiščeta Bagdad in tam preučita "nerešena" vprašanja.
Napad 'zelo' verjeten
15. 03. 2003 00.00
Britanski zunanji minister Jack Straw je dejal, da je vojna v Iraku <em>"zelo verjetna"</em>, vendar ne <em>"neizogibna"</em>. Iraški predsednik še ima čas za izpolnitev zahtev o razorožitvi, toda čas teče, je še izjavil Straw. Iraške oblasti pa so v Irak povabile vodji inšpekcij, Hansa Blixa in Mohameda El Baradeja.
Kitajska predlaga umik resolucije
14. 03. 2003 00.00
Predsednik ZDA Bush in premiera Velike Britanije in Španije, Blair in Aznar, se bodo konec tedna sestali na portugalskih Azorskih otokih, kjer naj bi še zadnjič preučili, kako prepričati druge članice Varnostnega sveta ZN, naj podprejo novo resolucijo, ki bi omogočila napad na Irak. Nemčija in Španija pa sta svoje državljane pozvali, naj nemudoma zapustijo Irak.
Slovenija ni neposredno ogrožena
12. 03. 2003 00.00
Svet za nacionalno varnost se je seznanil s poročilom o razmerah v Iraku in mednarodnih prizadevanjih za razorožitev Iraka ter uničenje njihovega orožja za množično uničevanje. Sprejel je oceno, da Slovenija zaradi razmer v Iraku trenutno ni neposredno ogrožena.
Šest pogojev za Bagdad
12. 03. 2003 00.00
Velika Britanija je predstavila šest pogojev, ki jih mora Irak izpolniti, če se želi izogniti vojni. Britanske oblasti med drugim od Sadama Huseina zahtevajo, da na iraški televiziji izjavi, da nima orožja za množično uničevanje.
Glasovanje o Iraku preloženo
11. 03. 2003 00.00
Ameriški in britanski diplomati v Varnostnem svetu ZN niso uspeli pridobiti zadostne podpore za sprejem predloga nove resolucije, ki bi Iraku napovedala vojno, zato so glasovanje o njej preložili. Kitajski predsednik Zemin je ocenil, da nova resolucija ni potrebna, grozita pa ji tudi ruski in francoski veto.
Francija in Rusija napovedali veto
10. 03. 2003 00.00
Francija in Rusija, stalni članici Varnostnega sveta, sta pripravljeni z vetom ustaviti sprejemanje ameriško-špansko-britanske resolucije. ZDA, ki so prepričane, da bodo pridobile podporo za napad na Irak, pa opozarjajo uradni Pariz, da bi uporaba veta imela resne posledice za meddržavne odnose.
Pritisk na neopredeljene države
09. 03. 2003 00.00
Turška vojska pospešeno namešča oklepnike in drugo opremo ob meji z Irakom, poleg tega pa ameriška vojska proti jugovzhodu Turčije prevaža konvoje vojaške opreme. Medtem si ameriška diplomacija še naprej prizadeva dobiti zadostno podporo za napad na Irak. Francija, ki nasprotuje predlogu nove resolucije, pa vse odločneje nastopa proti vojni.
ZDA zahtevajo odstranitev reaktorja
09. 03. 2003 00.00
Direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohamed El Baradej je prepričan, da Severna Koreja predstavlja večjo nevarnost za svetovni mir kot Irak. ZDA pa so zahtevale odstranitev jedrske naprave v Yongbyonu kot pogoj za začetek uradnih pogovorov o severnokorejskem jedrskem programu.
Ultimat ostal brez podpore
08. 03. 2003 00.00
Japonska in Avstralija sta podprli špansko-britanski-ameriški predlog resolucije, ki Iraku postavlja ultimat, da se do 17. marca razoroži. Rusija, Francija, Nemčija in Kitajska so ponovile nasprotovanje resoluciji, ki predstavlja 'neupravičen ultimat'. Bagdad pa zahteva, da OZN ukinejo embargo proti Iraku.
Zadnje poročilo inšpektorjev?
07. 03. 2003 00.00
Vodja Komisije ZN za nadzor, verifikacijo in inšpekcije Hans Blix je v Varnostnem svetu predstavil 167 strani dolgo poročilo o delu inšpektorjev v Iraku. Kot je dejal, inšpektorji doslej niso našli dokazov o morebitnem skrivnem izdelovanju kemičnega ali biološkega orožja. Ameriški predsednik Bush pa je pred sejo Varnostnega sveta ponovil, da bodo ZDA proti Iraku uporabile silo tudi brez dovoljenja VS ZN.
Powell: Irak se ne razorožuje
05. 03. 2003 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je prepričan, da bo Irak uničil vse rakete al-samud 2. Kot trdi Powell, se Bagdad ne namerava razorožiti, vendar le zavajati mednarodno javnost. Rusko napoved veta na novo resolucijo VS ZN pa so podprle tudi Kitajska, Nemčija in Francija.
Še vedno brez dogovora
05. 03. 2003 00.00
Kmetijski minister Franci But in finančni minister Dušan Mramor se nista uspela dogovoriti o višini neposrednih plačil kmetom. Ministra se bosta najverjetneje znova sestala še pred jutrišnjo sejo vlade, saj je njun dogovor namreč potreben, da bo ministrski zbor lahko sprejel uredbo o višini neposrednih izplačil kmetom.
Napad preložen zaradi Turčije
04. 03. 2003 00.00
Odločitev Turčije, da ne bo dovolila namestitve ameriških sil na svojem ozemlju, naj bi napad na Irak preložila za najmanj dva tedna. Turška vlada naj bi v prihodnjih dneh parlament pozvala k novemu glasovanju, v ZDA pa pravijo, da bodo v primeru ponovne zavrnitve poiskali alternativno rešitev.
Civilne žrtve letalskih napadov
03. 03. 2003 00.00
Iz Iraka poročajo o šest mrtvih in 15 ranjenih civilnih žrtvah med nočnimi letalskimi napadi britanskih in ameriških zračnih sil v pristaniškem mestu Basra na jugu Iraka. ZDA in Velika Britanija sta okrepili zračne napade na iraške cilje na t. i. območju prepovedi poletov, kar naj bi pomenilo začetek priprav na kopensko invazijo na Irak.
Skupne točke Slovenije in Danske
03. 03. 2003 00.00
Danski zunanji minister Per Stig Moeller, ki je na povabilo Dimitrija Rupla na delovnem obisku v Sloveniji, je izrazil prepričanje, da lahko Slovenija in Danska v Evropski uniji najdeta številne skupne točke. Ministra sta tudi ugotovila, da imata državi podobno stališče do reševanja iraške krize.
Turška odločitev ostaja
02. 03. 2003 00.00
Turška vlada in predstavniki vladajoče Stranke za pravico in razvoj so preučili odločitev turškega parlamenta, ki je v soboto zavrnil namestitev ameriških vojakov. Vlada se je odločila, da zaenkrat ne bo ponovno pozvala parlamenta, naj odobri namestitev 62.000 ameriških vojakov.
Prve rakete že uničili
01. 03. 2003 00.00
Iraški strokovnjaki so pod nadzorom inšpektorjev za razoroževanje uničili prve rakete al-Samud 2, ki presegajo dovoljeni domet. Vodja inšpektorjev Blix je to odločitev Iraka pozdravil, predstavniki ZDA in Velike Britanije pa označili za trik.
Bushevi 'novi' razlogi za vojno
27. 02. 2003 00.00
Ameriški predsednik George Bush je predstavil nove razloge za vojaški poseg v Iraku. Meni namreč, da bi ZDA s strmoglavljenjem režima iraškega voditelja Sadama Huseina uspele stabilizirati Bližnji vzhod in oblikovati novo palestinsko državo.