razorožitev
Razorožitev albanskih skrajnežev?
20. 08. 2001 00.00
V Skopje je danes prispel vrhovni poveljnik sil zveze Nato za Evropo, ameriški general Joseph Ralston, ki bo preučil pogoje za začetek razoroževanja albanskih skrajnežev. Razoroževanje bo v sklopu operacije Nujna žetev nadziralo zavezništvo.
Brez napredka v pogajanjih
14. 07. 2001 00.00
Premiera Velike Britanije in Irske, Tony Blair in Bertie Ahern, sta se ob koncu petdnevnih severnoirskih pogajanj zavzela za rešitev mirovnega procesa s svežnjem skupnih ukrepov, ki bodo med drugim predvidevali razorožitev paravojaških skupin, reformo severnoirske policije in zmanjševanje števila britanskih vojakov v pokrajini. Severnoirski protestanti in katoliki na pogajanjih na gradu Staffordshire pri Birminghamu niso dosegli večjega napredka, vendar pa je mir po besedah Blaira in Aherna še vedno mogoč.
Pohodi oranževcev mirni
12. 07. 2001 00.00
V razgretem ozračju se je danes na Severnem Irskem približno 100 tisoč pripadnikov protestantskega reda Viljema Oranskega udeležilo tradicionalnih pohodov, ki so večinoma potekali mirno. Vsakoletna vrnitev v preteklost prinaša težave zato, ker je zmaga ene strani pomenila poraz druge. 12. julija 1690 so sile protestantskega kralja Vilijema Oranskega v bitki pri Boynu porazile vojsko katoliškega kralja Jamesa. Na predvečer obletnice zato zagorijo kresovi zmagovalcev, ob katerih so se letos maskirani pripadniki protestantskih polvojaških organizacij postavljali s polnočnim streljanjem v zrak in grožnjami Ira-i, republikanskemu gibanju katoličanov.
Načrt o razoroževanju pripravljen
08. 07. 2001 00.00
Makedonska policija je sporočila, da so bili položaji makedonskih sil na severu države v noči na nedeljo tarča streljanja iz avtomatskega orožja. Gre za prvi resnejši incident od začetka premirja v petek. Streljanje se je začelo okoli 23.30 ure v bližini mejnega prehoda Jazince, je sporočila policija v Tetovu. Makedonske sile na streljanje niso odgovorile in po pol ure je znova zavladal mir. Premirje, ki sta ga po posredovanju zveze NATO in Evropske unije podpisali makedonska in albanska stran, je začelo veljati v četrtek opolnoči. V prvih urah premirja so še potekali boji, kasneje pa niso zabeležili nobenega večjega spopada. Makedonsko notranje ministrstvo je včeraj ocenilo, da se položaj na terenu kljub premirju slabša. Premike albanskih skrajnežev so prvič opazili tudi v smeri proti Piroku, južno od Tetova.
Odstop severnoirskega premiera
01. 07. 2001 00.00
Zmerni severnoirski protestant David Trimble je uresničil svoje napovedi, da bo odstopil s položaja predsednika severnoirske vlade, če se Irska republikanska armada do 1. julija ne bo začela razoroževati. Trimble je za svojega naslednika predlagal Rega Empyja, ki v severnoirski vladi opravlja dolžnosti ministra za industrijo in trgovino, obenem pa izrazil pripravljenost, da ponovno nastopi položaj, vendar "le če se na Severnem Irskem ne bo več uporabljalo orožje". Svojo odločitev je še pojasnil z "zaskrbljenostjo glede možnosti popolne uresničitve mirovnega sporazuma iz leta 1998, ki predvideva razorožitev tako protestantskih kot katoliških milic v pokrajini". Britanski premier Tony Blair je izrazil obžalovanje zaradi Trimblovega odstopa. Dejal je, da je bil Trimble dober premier in dodal, da razume razloge, zaradi katerih je odstopil.
Nadaljevanje spopadov v Makedoniji
24. 06. 2001 00.00
Makedonska vlada bo, ne glede na kritike zveze Nato in EU, nadaljevala z vojaško ofenzivo proti albanskim skrajnežem na območju kraja Aračinovo. Po srečanju vrha države s strokovnjaki za varnost, na katerem je sodeloval tudi makedonski predsednik Boris Trajkovski, je makedonski premier Ljubče Georgievski napovedal, da se bodo napadi proti položajem albanskih skrajnežev nadaljevali dokler ne bodo "vse strani pripravljene prevzeti svojo vlogo". Pri tem je očitno mislil na zahtevano razorožitev albanskih skrajnežev.
Nato zavrača delitev Makedonije
23. 06. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze Nato George Robertson je danes v Bruslju zavrnil vse poskuse delitve Makedonije. Poudaril je, da vojaki zveze Nato ne bodo sodelovali pri delitvi države, in sicer niti pri vzpostavitvi, niti pri nadzoru demarkacijskih črt. Vendar pa je po njegovih besedah zavezništvo pripravljeno sodelovati pri zbiranju in uničevanju orožja, ki bi ga po političnem dogovoru predali albanski skrajneži. Robertson je še poudaril, da je politični dialog, katerega cilj so realistične reforme, edini izhod iz krize v Makedoniji.
Solana spet v Skopju
21. 06. 2001 00.00
V Skopje je danes dopotoval visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki se bo skušal z makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim in predstavniki štirih največjih strank dogovoriti za nadaljevanje dialoga o rešitvi krize v državi. "Veliko je še treba storiti," je ob prihodu v Makedonijo dejal Solana. Brez iskrenega političnega dialoga bo težko razrešiti sedanjo krizo, zato je naš cilj pomagati pri razvoju političnega dialoga, je še dejal predstavnik EU.
Nadaljevanje dialoga v Makedoniji
21. 06. 2001 00.00
Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki se je v četrtek mudil v Skopju, da bi makedonske in albanske politične predstavnike prepričal v nadaljevanje dialoga o rešitvi krize v državi, je po pogovorih izrazil optimizem. "Imam veliko razlogov za optimizem, mislim, da bi se dialog moral nadaljevati," je dejal Solana, ki je izrazil prepričanje, da bodo našli rešitev. Visoki predstavnik EU se je v Skopju srečal s predsednikoma makedonske države in vlade, Borisom Trajkovskim in Ljubčom Georgievskim, ter voditelji glavnih političnih strank obeh etničnih skupnosti.
Solana o mirovnem načrtu
09. 06. 2001 00.00
Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je v Skopju, kjer bo makedonske politične voditelje skušal prepričati, naj podprejo mirovni načrt predsednika Trajkovskega. Načrt predvideva modernizacijo makedonskih varnostnih sil, ukrepe za razorožitev upornikov in pospešitev političnih reform, s katerimi bi se približali zahtevam Albancev. Solana se je na letališču srečal z veleposlaniki evropskih držav v Makedoniji, nato pa se je sestal s Trajkovskim.
Uporniki se bodo razorožili
22. 05. 2001 00.00
Na jugu Srbije naj bi se začelo razoroževanje albanskih upornikov, pripadnikov Osvobodilne vojske Preševa, Medveđe in Bujanovca. Izjavo o razorožitvi in razpustitvi skupine upornikov do konca maja sta v ponedeljek podpisala voditelj upornikov Shefqet Musliu in predstavnik zveze Nato v ZRJ. Razorožitev naj bi potekala v več fazah –
Castro svari pred novo hladno vojno
02. 04. 2001 00.00
Ob odprtju 105. dnevov Medparlamentarne unije v Havani je kubanski predsednik Fidel Castro posvaril pred novo hladno vojno. V slavnostnem govoru je Castro dejal, da oboroževalna tekma onemogoča prostovoljno razorožitev velikih držav. Castro je kritiziral ZDA, ker so napovedale, da ne bodo uresničile Kjotskega protokola o zmanjševanju emisij okolju škodljivih plinov in zaradi načrtov Washingtona o graditvi nacionalnega protiraketnega sistema.
Začetek pogajanj o krizi na jugu Srbije
19. 03. 2001 00.00
Predstavniki zveze NATO, jugoslovanskih oziroma srbskih oblasti ter Albancev z juga Srbije se bodo danes sestali v vasi Merdari na administrativni meji med Srbijo in Kosovom, je poročala agencija Beta, ki se sklicuje na neimenovanega britanskega častnika sil KFOR. Skorajšnji začetek pogajanj o rešitvi krize na jugu Srbije po sklenitvi premirja sta napovedala tudi podpredsednik srbske vlade in vodja državnega koordinacijskega telesa Nebojša Čovič ter župan Preševa Riza Halimi.
IRA pripravljena na pogovore
08. 03. 2001 00.00
Irska republikanska armada (IRA) je pred srečanjem britanskega premiera Tonyja Blaira in njegovega irskega kolega Bertia Aherna, ki sta v severnoirskem dvorcu Hillsborough na zahodu Belfasta začela nov krog pogovorov, sporočila, da je pod določenimi pogoji pripravljena obnoviti pogovore z mednarodno komisijo za razorožitev oboroženih skupin na Severnem Irskem.
Rusija in Kitajska proti protiraketnemu ščitu
20. 02. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je v pogovoru z generalnim sekretarjem zveze NATO Georgeom Robertsonom znova izrazil nasprotovanje Moskve širitvi Severnoatlantskega zavezništva na Vzhod, predlagal pa je tudi oblikovanje evropskega sistema protiraketne obrambe, ki bi bil nekakšna konkurenca ameriškemu protiraketnemu ščitu. Robertson pa je dejal, da mora biti prednostna naloga zveze NATO in Rusije izgradnja odnosa, ki bo temeljilo na zaupanju in odprtosti in bo odporno na krize. Putin je poudaril, da širitve zveze NATO proti ruskim mejam ni mogoče videti drugače kot grožnjo Rusiji. Vodja ruskih komunistov Genadij Zjuganov pa je po srečanju z Robertsonom širitev zveze NATO celo primerjal s Hitlerjevo priključitvijo Avstrije Nemčiji leta 1938.
Proti orožju za množično uničevanje
09. 01. 2001 00.00
Ted Turner, ustanovitelj družbe CNN in podpredsednik družbe Time Warner, je v Washingtonu napovedal ustanovitev sklada za boj proti orožju za množično uničevanje, ki ga bo vodil skupaj z nekdanjim demokratskim senatorjem iz Georgije Samom Nunnom. Na leto bo Turner skladu z imenom "Pobuda proti jedrski grožnji" financiral vsaj 50 milijonov dolarjev, za različne projekte po vsem svetu, s poudarkom na osveščanju svetovne javnosti o nevarnosti jedrskega, kemičnega in biološkega orožja.
Rešitev spora glede Prevlake?
02. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski premier Zoran Žižić je Varnostnemu svetu ZN poslal pismo v katerem ZN seznanja, da želi ZR Jugoslavija s Hrvaško rešiti spor o strateško pomembnem polotoku Prevlaka. V pismu Žižić poudarja, da naj bi demokratične spremembe v obeh državah omogočile rešitev tega spora na način, ki bi bil sprejemljiv za obe strani. Obenem je dejal, da pričakuje, da bodo pogajanja o tem vprašanju trajala nekaj časa.
Gadafi o terorizmu
30. 12. 2000 00.00
Libijski voditelj Moamer Gadafi je v pogovoru za sobotno številko nemškega dnevnika Der Tagesspiegel vnovič ocenil, da terorizem ni več smiseln, saj tisto, kar je utemeljevalo tovrstne akcije, ne obstaja več. V Nikaragvi se je bilo treba v preteklosti za oblast boriti z orožjem, to pa zdaj urejajo z volitvami. Na Severnem Irskem se prav tako pogajajo o mirni rešitvi in Irska republikanska armada (IRA) se pripravlja na razorožitev, je še pojasnil libijski voditelj.
Trimble se mora soočiti s kritiki
28. 10. 2000 00.00
Na kriznem zasedanju, na katerem se bo danes sešlo vodstvo te najmočnejše severnoirske protestantske stranke, naj bi se vodja ulstrskih unionistov David Trimble soočil s svojimi kritiki, ki zahtevajo ostrejšo politiko do katoliškega tabora. Trda struja v stranki poziva Trimbla k umiku iz severnoirske vlade, saj mu očitajo sodelovanje s Sinn Feinom, političnim krilom IRA. Trimbe je trdo strujo v stranki opozoril, naj opustijo kakršnekoli poskuse, ki bi ogrozili severnoirski mirovni proces in prihodnost stranke. Nekateri poslanci naj bi na današnjem zasedanju zahtevali, naj stranka bojkotira delovanje skupnih severnoirskih organov ter Irski republikanski armadi (IRA) postavi ultimat za razorožitev. Če bo večina kandidatov podprla predlog o ultimatu, je pričakovati Trimblov odstop.
Varnostni svet sprejel podaljšanje misije ZN
13. 10. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je danes za dva meseca podaljšal misijo opazovalcev ZN v Demokratični republiki Kongo. Petnajst članic VS je soglasno sprejelo resolucijo o dvomesečnem podaljšanju, čeprav VS misije navadno podaljšuje za šest mesecev.
ZN o razoroževanju
21. 09. 2000 00.00
V Ženevi se je danes končalo letno zasedanje konference Združenih narodov o razoroževanju, ki pa je minilo v precej neplodnem ozračju. Udeleženci se niso lotili konkretnih pogajanj niti o eni točki dnevnega reda. Na tokratnem zasedanju naj bi se tako začela pogajanja o popravkih in dopolnitvah pogodbe o prepovedi proizvodnje cepljivih snovi za izdelavo jedrskega orožja. Govorili naj bi tudi o demilitarizaciji vesolja, vendar je razpravo zatrlo ostro nasprotovanje ZDA, ki razvija obrambni sistem za protibalistične rakete.
G-8 za razorožitev
13. 07. 2000 15.27
Zunanji ministri sedmih industrijsko najrazvitejših držav in Rusije (G-8) so se v sklepni izjavi ob koncu dvodnevnega srečanja G-8 v Mijazakiju na jugu Japonske danes zavzeli za krepitev prizadevanj za preprečevanje in reševanje konfliktov ter razorožitev v svetu. Japonski zunanji minister Johej Kono je pojasnil, da so se na srečanju sporazumeli o petih točkah, med drugim o boju proti revščini, uporabi civilnih policijskih enot in o vprašanju otrok v oboroženih konfliktih. Konkretne rezultate srečanja naj bi dosegli na konferenci ZN prihodnje leto.
Vladi se pridružujejo tudi demokrati
31. 05. 2000 10.02
Ulstrska demokratska stranka (DUP) Iana Paisleya, ki je leta 1998 zavrnila pristop k severnoirskemu mirovnemu sporazumu, je včeraj vstopila v znova vzpostavljeno severnoirsko vlado, ki si jo protestanti delijo s katoličani. Vendar pa DUP, ki je v vladi dobil dva ministra, postavlja določene pogoje za svoje nadaljnje sodelovanje. Podpredsednik DUP Peter Robinson je napovedal, da bosta ministra njegove stranke izstopila iz vlade, če DUP ne bo dobila zadostne podpore v regionalnem parlamentu za izključitev Sinn Feina, političnega krila Irske republikanske armade. DUP doslej ni želela sodelovati v vladi, saj njena ministra nista želela sedeti poleg predstavnikov Sinn Feina. Britanska vlada je namreč včeraj ob polnoči uradno prenesla pooblastila za samoupravo severnoirske vlade, v kateri so zastopani protestantski unionisti in katoliški republikanci.
Kmalu mir na Severnem Irskem?
07. 05. 2000 10.57
Britanska vlada je rok za razorožitev paravojaških skupin na Severnem Irskem podaljšala za več kot leto. Po sporazumu o Severni Irski, ki so ga sprejeli leta 1998, bi morale Irska republikanska armada (IRA) in ostale protestantske teroristične organizacije do 22. maja letos odložiti orožje, ta rok pa je sedaj podaljšan na junij 2001.
Severnoirska mirovna pogajanja brez napredka
02. 05. 2000 19.00
Britanski premier Tony Blair in njegov irski kolega Bertie Ahern sta pripravila nov krog pogajanj o razrešitvi krize na Severnem Irskem in k sodelovanju povabila tri največje stranke na Severnem Irskem, vendar pa današnje srečanje ni prineslo bistvenega napredka.
Jedrske velesile želijo jedrsko razorožitev
02. 05. 2000 17.36
Pet jedrskih velesil - ZDA, Rusija, Francija, Velika Britanija in Kitajska - je prvič v skupni izjavi izrazilo nedvoumno zavezanost popolni jedrski razorožitvi, vendar ne da bi določile datum uresničitve tega cilja.
Začetek konference o neširjenju jedrskega orožja
25. 04. 2000 11.18
Na sedežu Združenih narodov v New Yorku se je včeraj začela konferenca, na kateri bodo predstavniki 187 držav do 19. maja govorili o uresničevanju sporazuma o neširjenju jedrskega orožja.
Janša poziva Kučana na odgovore
24. 03. 2000 17.21
Prvak SDS Janez Janša je v današnjem sporočilu medijem pozval predsednika republike Milana Kučana, naj v zvezi z razorožitvijo slovenske teritorialne obrambe (TO) maja 1990 javno odgovori na dve konkretni vprašanji. Prvič, kdaj je on osebno prvič - dan in ura - izvedel za ukaz o razorožitvi TO in kdo ga je obvestil? In drugič, kdaj je on osebno - dan in ura - dobil prvo informacijo, da se razorožitev TO pripravlja in od koga?
Janša obtožuje Kučana
23. 03. 2000 20.44
Razorožitev Teritorialne obrambe je eno najsramotnejših dejanj v novejši slovenski zgodovini, je današnjo tiskovno konferenco na temo trgovine z orožjem začel nekdanji obrambni minister Janez Janša. Janša, ki se je odločil, da bo celotno slovensko osamosvajanje in nakupe orožja razkril na več tiskovnih konferencah, je tako neposredno obtožil sedanjega predsednika države Milana Kučana, da je odgovoren za to, da je JLA maja leta 1990 Teritorialni obrambi zaplenila veliko količno orožja.
Janša ponovno o trgovanju z orožjem
23. 03. 2000 16.01
Prvak SDS Janez Janša, sicer minister za obrambo v letih od 1990 do 1994, je danes predstavil svoje videnje razorožitve nekdanje republiške teritorialne obrambe, in tako nadaljeval z nizom novinarskih konferenc - prva je bila v ponedeljek, na katerih želi zaradi številnih ''špekulacij'' podrobneje spregovoriti o trgovanju z orožjem v prvi polovici devetdesetih let. Razorožitev, kot je poudaril, je ''najbolj kočljivo in sramotno dejanje v novejši slovenski zgodovini'', takratni predsednik republiškega predsedstva Milan Kučan pa je ''neposredno odgovoren za velik del razorožitve''.