rdeča armada
60-letnica osvoboditve
17. 04. 2005 00.00
V koncentracijskih taboriščih Ravensbrück, Bergen-Belsen in Sachsenhausen so obeležili 60-letnico osvoboditve.
Požrešni Stalinovi raki
04. 05. 2004 00.00
Ob norveški obali na milijone ogromnih tihomorskih rakov koraka proti jugu in požira vse, kar se jim znajde na poti.
Sovjetska zveza bi bila stara 80 let
30. 12. 2002 00.00
Danes mineva natanko 80 let, ko so tedanje sovjetske republike na ozemlju ruskega imperija ustanovile Zvezo sovjetskih socialističnih republik oziroma Sovjetsko zvezo.
Rusi pričakujejo poseben status za Kaliningrad
06. 03. 2002 00.00
Evropska komisija se z Moskvo dogovarja glede prihodnosti Kaliningrada - dela ruskega državnega ozemlja, ki jo kot enklavo obdajajo baltske države. Kot zatrjujejo ruski predstavniki, pričakujejo za Kaliningrad poseben vizumski režim.
Nagrada za film o teroristih
23. 06. 2001 00.00
51. nemško filmsko nagrado je na slavnostni podelitvi nagrad v petek v Berlinu prejel film Notranja varnost Christiana Petzolda. Film govori o družini nemških teroristov, pripadnikov organizacije Frakcija Rdeča Armada, ki ilegalno živi na Portugalskem. Petzold je za film prejel kipec zlata Lola in denarno nagrado v vrednosti 511.000 evrov.
Slaba podpora članstvu v EU
08. 12. 2000 00.00
Manj kot polovica prebivalcev treh baltskih držav podpira članstvo svoje države v Evropski uniji, je pokazala danes objavljena javnomnenjska raziskava, ki so jo novembra izvedli v Latviji. Po ugotovitvah raziskave latvijskega državnega Urada za evropsko integracijo, opravljene pri tisoč prebivalcih iz Latvije, Litve in Estonije, članstvo v EU podpira 45 odstotkov vprašanih, proti jih je 34 odstotkov, 21 odstotkov pa je neopredeljenih. Po mnenju analitikov je takšen rezultat posledica slabe obveščenosti prebivalcev o EU.
Armenija vrnila Nemčiji 11.000 knjig
25. 08. 2000 00.00
Po 55 letih so iz Armenije v Bremen prepeljali 11.000 knjig, del dragocene zbirke približno 100.000 knjig, ki so jih med drugo svetovno vojno skrili v nekem rudniku v bližini Bernburga, da bi jih zaščitili pred uničenjem. V zbirki so tudi dragocene in redke naravoslovne knjige ter rokopisi iz 17., 18. in 19. stoletja. Po vojni jih je zasegla rdeča armada in odnesla v Sovjetsko zvezo, kjer so se porazgubile v različnih republikah. Predstavniki nemških knjižnic so si za vrnitev knjig prizadevali več let, upanje za izročitev knjig pa so dobili, ko je Armenija leta 1997 Nemčiji vrnila 600 nemških rokopisov.
Umrl Andras Hegedues, podpisnik Varšavskega pakta
25. 10. 1999 13.18
V Budimpešti je minulo soboto umrl nekdanji madžarski premier Andras Hegedues, ki je leta 1956 izdal odlok, v skladu s katerim je Rdeča armada zadušila ljudsko vstajo, pozneje pa je postal glavni nasprotnik prosovjetskega režima.
Trojansko zlato bo ostalo v Rusiji
29. 07. 1999 08.24
Trojansko zlato, ki ga je ruska rdeča armada po drugi svetovni vojni prinesla iz Berlina v Moskvo, bo ostalo v Rusiji, je sporočila direktorica Puškinovega muzeja likovnih umetnosti. Nedavno je rusko ustavno sodišče zavrnilo dele zakona, ki naj bi preprečili vrnitev umetniških del, ki jih je sovjetska armada po drugi svetovni vojni naropala v nacistični Nemčiji. Kljub temu pa je sodišče podprlo nekatere člene zakona, v katerih je zapisano, da Rusija umetniških del ni dolžna vrniti vladam agresorskih držav, torej Nemčiji in njenim vojnim zaveznicam. Direktorica Puškinovega muzeja Irina Antonova je poudarila, da so Nemčiji vrnili že skoraj vse, v zameno pa niso dobili nič. Odločitev sodišča pomeni, da bo znameniti trojanski zaklad, ki naj bi pripadal kralju Priamu, ostal v Rusiji.
Japonski premier v Moskvi; Moskva v prizadevanjih za znebitev zalog kemičnega orožja
12. 11. 1998 09.24
Japonski premier Keizo Obuči, ki je včeraj prispel na tridnevni uradni obisk v Rusijo, se bo danes v Kremlju srečal z ruskim predsednikom Borisom Jelcinom. Pogovarjala se bosta predvsem o nerešenem vprašanju Kurilskih otokov, ki jih je v začetku druge svetovne vojne zavzela takratna Rdeča armada. Obuči se bo v petek srečal tudi z ruskim premierom Jevgenijem Primakovom. Gre za prvi obisk kakega japonskega premiera v Rusiji v zadnjih 25 letih.
Jelcin podpisal zakon o nacionalizaciji vojnega plena Rdeče armade iz Nemčije
15. 04. 1998 16.22
Ruski predsednik Boris Jelcin je danes podpisal zakon o nacionalizaciji umetniških del, ki jih je Rdeča armada po drugi svetovni vojni zaplenila v Nemčiji in prepeljala v takratno Sovjetsko zvezo. Hkrati je naložil ustavnemu sodišču, da preuči, če je zakon v skladu z ustavo.
Jelcin ne bo podpisal zakona o nacionalizaciji kulturne dediščine
14. 04. 1998 11.23
Ruski predsednik Boris Jelcin je sporočil, da bo ustavno sodišče seznanil s svojo odločitvijo, da ne namerava podpisati zakona, s katerim bi za rusko last razglasili kulturno in umetniško dediščino, ki jo je ob koncu druge svetovne vojne Rdeča armada zasegla v Nemčiji in nekaterih drugih državah.
Ruski vojni plen obsega 200.000 umetnin
06. 04. 1998 17.36
Vojni plen, ki ga je Rdeča armada zaplenila v hitlerjevski Nemčiji in ga je ruski parlament razglasil za rusko last, obsega 200.000 umetnin, med njimi slaven Priamov zaklad, ki so ga izkopali v bližini domnevne Troje, pa tudi dva milijona redkih knjig in 3-kilometrski arhiv. Umetnine niso bile zaplenjene le v Nemčiji, ampak tudi v Avstriji, na Madžarskem, v Bolgariji, na Finskem in v Romuniji. Trojansko zlato pa je najdragocenejši predmet iz zbirke umetnin, ki jo je sovjetska armada zaplenila v porušeni Nemčiji, za katere si Nemčija prizadeva že od leta 1991. Bonn že več let zahteva vrnitev unikatnih del, med njimi dveh biblij, zaseženih v Leipzigu, ki ju je natiskal Gutenberg, in prestižno knjižnico iz Gothe. Priamov zaklad iz tretjega tisočletja pr.n. št., ki ga je nemški arheolog Heinrich Schliemann izkopal leta 1873 v Hissarliku v Turčiji, je Rdeča armada zaplenila v Berlinu leta 1945. Moskva je do leta 1993 zanikala, da bi imela ta zaklad, v katerem je 260 diademov, ogrlic, zapestnic in drugih kosov nakita, nakar ga je moskovski muzej Puškin leta 1996 razstavil. Rusija je leta 1995 razstavila tudi platna Cranacha, Goye, Renoirja, Maneta in Degasa ter risbe Duererja, Holbeina, Mantegne, Rembrandta in Watteauja, ki so jih strokovnjaki razglasili za izginule med II. svetovno vojno.