reševalne
Vse manj upanja
29. 01. 2001 00.00
Katastrofalni potres z močjo 7, 9 stopnje po Richterjevi lestvici, ki je v petek prizadel zahodno Indijo, dobiva vse bolj dramatične razsežnosti. Število smrtnih žrtev potresa bi po ocenah premiera
Nesreča ukrajinske ladje
29. 01. 2001 00.00
V Črnem morju se je potopila ukrajinska ladja. Po doslej znanih podatkih je umrlo 14 ljudi, pet jih pogrešajo. Ladja se je potopila že v petek, reševalna akcija pa se je začela šele včeraj. Da je nekaj narobe, so namreč ugotovili šele, ko ladje ob predvidenem času ni bilo v pristanišče.
Že 15.000 žrtev v Indiji
27. 01. 2001 00.00
Katastrofalni potres, ki je v petek prizadel indijsko državo Gudžarat na severozahodu Indije, je po dosedanjih podatkih zahteval najmanj 15.000 življenj, ranjenih pa naj bi bilo 33.000 ljudi. Približno 6000 ljudi je življenje izgubilo na območju mesta Bhuj. Žarišče potresa, ki je dosegel 7,9 stopnje po Richterju, je bilo 20 kilometrov severovzhodno od Bhuja. Potres, ki so ga čutili tudi v Pakistanu, Nepalu in Bangladešu, je najbolj prizadel prestolnico države Gudžarat, Ahmedabad. Ahmedabad je bilo premožno petmilijonsko tekstilno trgovsko središče, poleg tega pa se je tam trgovalo tudi z zlatom. Potres je prizadel državo prav med pripravami za indijski praznik republike. Indijska vojska in letalstvo sta takoj začela s široko reševalno akcijo. Bolnice so že polne, pa tudi za trupla ponesrečenih nimajo več prostora. Veliko ljudi je umrlo zaradi zadušitve ali pa so bili poteptani med paniko, pravijo zdravniki.
Skupina pakta stabilnosti končala obisk
18. 01. 2001 00.00
Delovna skupina za pripravljenost in preventivo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki deluje v okviru pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo, je končala tridnevni obisk v Sloveniji, med katerim se je seznanila s sistemom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v državi. Skupina na obiskih v državah JV Evrope pripravlja poročilo o stanju na področju pripravljenosti in preventive pred nesrečami v regiji.
Gasilci preprečili ekološko katastrofo
10. 01. 2001 00.00
Danskim gasilcem je uspelo pogasiti požar na ciprski tovorni ladji, ki je tovorila 22.000 ton fosfatov. Iz danske reševalne centrale SOK v Aarhusu so sporočili, da je gasilcem uspelo požar pogasiti, še preden je dosegel skladiščni prostor s fosfati in s tem preprečiti ekološko katastrofo.
Slabo vreme terjalo deset žrtev
02. 01. 2001 00.00
V Španiji je v hudih snežnih viharjih in neurjih konec tedna umrlo najmanj deset ljudi. Reševalci so v Pirenejih včeraj našli truplo pohodnika, ki ga je presenetilo slabo vreme in je zmrznil. Izletnika, ki so ga pogrešali od sobote, so našli premraženega, a živega. Reševalne ekipe pa mrzlično iščejo šest planincev, ki so se izgubili v snegu.
Ekstremni vremenski pojavi po svetu
02. 12. 2000 00.00
V poplavah, ki so pozno sinoči nepričakovano prizadele mesto Mwanzu na severu Tanzanije, je umrlo najmanj 34 oseb. Reševalne akcije so že stekle. Oblasti pričakujejo, da se bo število žrtev še povzpelo, je danes poročal nacionalni radio. V tropski nevihti, ki divja na Filipinih, pa je doslej umrlo najmanj 12 ljudi, štiri osebe še pogrešajo, so sporočili predstavniki filipinskih oblasti. Neurje se pomika proti zahodu in Južnokitajskemu morju, kjer naj bi se po napovedih še okrepilo. Zaradi poplav in visokih valov je moralo domove v osrednjem in južnem delu Filipinov zapustiti več sto družin. Na Švedskem, v deželi, znani po mrazu, pa so po podatkih državne meteorološke službe novembra namerili najvišje povprečne mesečne temperature v več kot dveh stoletjih.
Plazu zaenkrat ne bodo prožili
21. 11. 2000 00.00
Plazu med Mangartsko planino in slemenom Čezstožje zaenkrat ne bodo umetno sprožili, kar pa ne pomeni, da o tej možnosti ne bodo več razmišljali. Nevarnost novih premikov na pobočju ostaja zelo velika. Sicer pa je čez dan na Bovškem deževalo, ekipe na terenu so tako opravljale le najnujnejše delo.
Jutri žalna slovesnost v Salzburgu
16. 11. 2000 00.00
V salzburški katedrali bo jutri potekala osrednja žalna slovesnost za žrtvami sobotne nesreče zobate železnice pod ledenikom Kitzsteinhorn pri Kaprunu, v kateri je življenje izgubilo 155 ljudi. Osrednjega bogoslužja v Salzburgu se bodo udeležili avstrijski predsednik Thomas Klestil in kancler Wolfgang Schüssel, nemški kancler Gerhard Schröder in bavarski ministrski predsednik Edmund Stoiber, pa tudi slovenski premier Andrej Bajuk. Mašo bo vodil dunajski kardinal Christoph Schönborn.
Reševalci iščejo še zadnja trupla
15. 11. 2000 00.00
Reševalci upajo, da bodo iz predora zobate železnice pod ledenikom Kitzsteinhorn pri avstrijskem Kaprunu danes uspeli potegniti še zadnja trupla žrtev sobotne tragedije, v kateri je po zadnjih podatkih umrlo 156 ljudi. Do sinoči so reševalci našli 128 trupel, ki so jih s helikopterjem prepeljali na inštitut sodne medicine v Salzburgu. Preiskava o vzrokih nesreče pa naj bi trajala še več tednov.
Končali iskanje trupel
15. 11. 2000 00.00
Štiri dni po tragediji vlaka pod ledenikom Kitzsteinhorn pri Kaprunu so danes reševalne službe končale iskanje trupel žrtev. Reševalci so iz predora že potegnili 154 trupel, eno truplo pa naj bi še danes prepeljali na inštitut sodne medicine v Salzburgu.
V Kaprunu prekinili reševalna dela
12. 11. 2000 00.00
Avstrijski
Med žrtvami tudi Slovenci
12. 11. 2000 00.00
V sobotni tragični nesreči zobate žičnice na Kitzsteinhornu pri Kaprunu so po najnovejših podatkih z 90-odstotno gotovostjo identificirali 155 smrtnih žrtev. Med njimi sta dva Slovenca in Hrvat, 52 Avstrijcev, 42 Nemcev, 17 Japoncev ter osem državljanov ZDA, narodnosti 33 žrtev pa še niso ugotovili. Izvedenec z inštituta za sodno medicino v Hamburgu Klaus Pueschel je menil, da bodo večino žrtev lahko identificirali z analizo dednega zapisa in krvne skupine, saj pri visokih temperaturah identitete ni več mogoče ugotavljati s pomočjo oblačil, nakita ali zobovja.
Tragedija pod goro Kitzsteinhorn
11. 11. 2000 00.00
V požaru, ki je izbruhnil v predoru podzemne železnice na avstrijskem ledeniškem smučišču pod goro Kitzsteinhorn pri Kaprunu, je umrlo okrog 170 ljudi. Vlak, ki sprejme 180 ljudi, je bil v trenutku nesreče poln, iz gorečega vlaka pa se je rešilo le osem ljudi. Smučarji iz mariborskega smučarskega kluba Branik so k sreči zamudili usodno vožnjo. Na prizorišču nesreče so že ves dan reševalne ekipe, ki se skušajo prebiti v predor.
Nadaljevanje dviga trupel
29. 10. 2000 00.00
Skupina norveških potapljačev je zgodaj zjutraj dvignila na površje še nekaj trupel, tokrat iz devetega prekata, kamor se je zateklo 23 mornarjev, ki so preživeli eksplozijo. Zaradi izmaličenosti njihova identiteta še ni znana. V Severomorsku na ruskem severu pa so se na največji žalni slovesnosti doslej poslovili od štirih mornarjev, prvih, ki so jih s Kurska dvignili v sredo in čertek.
Nesreča slovenskega alpinista
26. 10. 2000 00.00
Pri vzponu na goro Dorje Lakpa v Himalaji se je smrtno ponesrečil slovenski alpinist Andrej Zaman. Kot so danes sporočili s Planinske zveze Slovenije, je plezalec omahnil tik pod vrhom, dodatne informacije pa od spremljevalcev v odpravi pričakujejo v prihodnjih dneh.
Poškodovani jamar rešen
17. 09. 2000 00.00
Jamarji, reševalci Jamarske reševalne službe, so nocoj, nekaj pred pol osmo zvečer, prinesli poškodovanega jamarja Danila Ceja iz brezna Požiralnik ob Zgornjem Kriškem jezeru, helikopter pa ga je kljub mraku in slabim vremenskim razmeram nato uspešno odpeljal izpred jame v jeseniško bolnišnico. Reševanje jamarja, ki je v soboto okrog poldneva na globini okrog 130 metrov padel približno osem metrov globoko, je trajalo skoraj 32 ur.
Požar v Gorenju
03. 09. 2000 00.00
V tovarni Galvana Gorenje se je včeraj popoldne vnel hud požar.
Rusija potrdila smrt vseh mornarjev
21. 08. 2000 00.00
Vsi mornarji na ruski podmornici Kursk so mrtvi, saj je vsa notranjost podmornice poplavljena, je danes potrdilo poveljstvo severne flote ruske vojaške mornarice. Ruska televizija RTR pa je poročala, da so v devetem prekatu podmornice v bližini hermetično zaprtega prostora pri izhodu odkrili prvo truplo mornarja. Ruska vlada je pred tem zaprosila Norveško za pomoč pri reševanju trupel 118 članov posadke Kurska, ki že devet dni leži 108 metrov globoko v Barentsovem morju. Kot je sporočilo norveško zunanje ministrstvo, so ruske oblasti opozorile, da je treba trupla čimprej potegniti iz podmornice. Za izvedbo tovrstne akcije pa po ruskem mnenju pridejo v poštev le norveški in britanski potapljači. Norveški potapljači, ki so se danes spustili do potopljene ruske jedrske podmornice Kursk v Barentsovem morju, so v deveti prekat podmornice namestili kamero, je v pogovoru za televizijo ORT dejal tiskovni predstavnik ruske Severne flote Vladimir Navrocki.
Ena od loput Kurska nepoškodovana
20. 08. 2000 00.00
Norveški potapljači prvič do Kurska
20. 08. 2000 00.00
Norveški potapljači so se davi prvič spustili do potopljene ruske podmornice Kursk, ki že teden dni leži na dnu Barentsovega morja. Kot je s kraja nesreče poročala ruska televizija RTR, naj bi potapljači predvsem pregledali osem odprtin ponesrečene podmornice, s trkanjem po trupu pa naj bi ugotovili, ali je ladjo zalila voda oziroma ali je v njej še zrak.
Ruska reševalna kapsula dosegla Kursk
18. 08. 2000 00.00
Eni od ruskih reševalnih kapsul je danes prvič uspelo doseči eno od dveh izhodnih odprtin potopljene ruske jedrske podmornice Kursk, vendar se nanjo ni mogla priključiti, ker je bilo območje okoli odprtine močno poškodovano, je povedal predstavnik ruske mornarice. Reševalna kapsula se je tako po več neuspelih poskusih vrnila na površino. Od torka so odprtine na podmornici skušale doseči že štiri reševalne kapsule, vendar so bile zaradi slabega vremena in slabe vidljivosti v morju okoli podmornice neuspešne. Ruski predsednik Vladimir Putin, ki mu številni očitajo, da kljub tragediji podmornice Kursk ni prekinil počitnic ob Črnem morju, je danes na Jalti pojasnil, da ni prišel na kraj nesreče, ker ni želel ovirati strokovnjakov. Putin je za rusko tiskovno agencijo Interfax povedal, da je takoj, ko je izvedel za nesrečo, želel odleteti v Severnomorsk. Dodal je, da si je premislil, ker je menil, da s svojim prihodom ne bi pomagal pri rešitvi nesreče, ampak bi samo oviral strokovnjake pri njihovem delu. Obenem je dejal, da so možnosti za rešitev posadke Kurska "zelo majhne, kljub temu pa še obstajajo". Putin je še menil, da "mora vsak ostati na svojem mestu". Ruske agencije sicer poročajo, da naj bi se Putin še danes vrnil v Moskvo in se tako ne bo udeležil srečanja voditeljev Skupnosti neodvisnih držav, ki so se zbrali na Jalti.
Reševanje podmornice Kursk
18. 08. 2000 00.00
Ruski strokovnjaki še vedno nadaljujejo poskuse reševanja 118-članske posadke potopljene ruske jedrske podmornice Kursk. Ruska televizijska postaja RTR je davi poročala, da se mornarji s podmornice že tretji dan niso oglasili, medtem ko so se dotlej z reševalci sporazumevali s trkanjem po ladijskem boku. Reševalci kljub temu še vedno upajo, da so člani posadke plovila, ki leži 108 metrov globoko na morskem dnu, še vedno živi, in nestrpno pričakujejo prihod britanske in norveške reševalne podmornice, ki naj bi na kraj nesreče prispeli jutri.
Upanje za posadko podmornice ugaša
17. 08. 2000 00.00
Britanska reševalna ekipa s posebno mini-podmornico je danes na krovu norveške oskrbovalne ladje odplula iz pristanišča Trondheim na kraj nesreče ruske podmornice, kjer se bo pridružila preostalim reševalcem. Ladja bo do tja potrebovala dva dneva. Proti severu pa že pluje norveška ladja s skupino poklicnih potapljačev. Britanska reševalna mini-podmornica, imenovana LR5 rešilno plovilo, ni bila nikoli prej uporabljena v resnični reševalni akciji, so povedali z britanskega Obrambnega ministrstva. Vendar je bila zasnovana za točno take reševalne akcije. S posadko treh članov lahko služi kot podvodni reševalni čoln za 16 ljudi hkrati. Predsednik Clinton je včeraj ponovil ponudbo predsedniku Putinu, da so ZDA pripravljene pomagati Rusiji pri reševanju podmornice, so javili iz Bele hiše. Doslej je Rusija te ponudbe zavrnila. Anonimni vir iz Washingtona je izjavil, da vojaška obveščevalna služba ZDA ni ugotovila nikakršnih znakov življenja v ruski podmornici vse od trenutka, ko je je obstala na dnu oceana prejšnji vikend. Prav tako so povedali, da naj bi podpmornica potonila zaradi eksplozije in ne zaradi trka. Obveščevalni častnik ni povedal kako so prišli do teh informacij, vendar je zagotovil, da niso zaznali nobene radijske komunikacije ali udarcev po trupu. Vendar je opozoril, da to še ne pomeni, da ni kakšnih preživelih. Ruski obrambni minister Igor Sergejev je danes dejal, da je najverjetnejši vzrok za nesrečo ruske jedrske podmornice v Barentsovem morju trčenje z "zunanjim objektom". To so pokazali podvodni posnetki območja nesreče, ki jih bo pregledala posebna vladna komisija. Sergejev je omenil možnost, da bi podmornica trčila s kakšno zahodno podmornico, vendar je kot najverjetnejši vzrok navedel eksplozijo na podmornici ali mine iz druge svetovne vojne.
Reševanje podmornice Kursk
16. 08. 2000 00.00
Kljub temu da so za reševanje posadke z ruske jedrske podmornice Kursk, ki se je potopila v Barentsovem morju, uporabili najsodobnejše reševalne kapsule, se je danes zaradi slabih vremenskih pogojev ponesrečilo več poskusov, da bi se kapsula pritrdila na podmornico, so sporočili z ruske severne flote. Reševalna kapsula vrste Bester doseže višjo hitrost kot tista, ki so jo uporabili sinoči, in lahko sprejme 20 ljudi namesto devet. Naprava ima tudi večjo zalogo kisika in lahko ostane pod vodo štiri ure. Danes za reševanje uporabljajo dve kapsuli, za pomoč pa pripravljajo še tretjo. Trenutno s podmornice ni slišati nobenih znakov življenja, čeprav se je dopoldne nekdo oglašal s trkanjem morsejev abecede.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Nadaljevanje reševalne akcije
15. 08. 2000 00.00
V Barentsovem morju se nadaljuje reševanje 116-članske posadke ruske jedrske podmornice Kursk, ki je potonila v nedeljo in leži približno sto metrov pod morjem. Reševalno akcijo, v kateri sodeluje deset ladij in podmornice, otežujeta slabo vreme in močan veter. Reševalci skušajo na podmornico pritrditi poseben zvon, ki bi podmornici omogočil oskrbo s kisikom in vodo. Doslej še ni podatkov o mrtvih ali ranjenih članih posadke podmornice, čeprav se po poročanju televizijske postaje NTW razmere na podmornici poslabšujejo, saj zmanjkuje zalog kisika in vode. Posadka z reševalnimi ladjami na površju ohranja zvočni stik. Vzrok nesreče še vedno ni znan, po mnenju generalštaba ruske vojske pa obstaja precejšnja verjetnost, da je podmornica trčila v kako tujo ladjo, saj so na njej vidni znaki hudega trčenja. Pomoč pri reševanju potopljene ruske podmornice je ponudila Norveška, po poročanju televizijske postaje CNN pa tudi ZDA.
Ruska jedrska podmornica obtičala na dnu morja
14. 08. 2000 00.00
Ruska jedrska podmornica Kursk je morala zaradi tehničnih težav ostati na dnu Barentsovega morja na severozahodu Rusije. Podmornica ni prenašala jedrskega orožja, prav tako pa ni prišlo do povečanega jedrskega sevanja, je danes zagotovil predstavnik ruske mornarice Igor Digalo. Digalo je še povedal, da so jedrski reaktor na podmornici takoj ustavili, ni pa ni navedel, kdaj natančno je do težav prišlo in kje v Barentsovem morju podmornica leži.
Posadka ruske jedrske podmornice je živa
14. 08. 2000 00.00
Člani posadke ruske jedrske podmornice, ki se je potopila v Barentsovem morju, so živi in ohranjajo zvočni stik z reševalnimi ladjami na površju, so sporočili predstavniki severne flote. Posadka podmornice ne uporablja antene za nujne primere, temveč se sporazumeva s trkanjem. Reševalne ladje so vseskozi v stiku s podmornico, je dejal neimenovani predstavnik severne flote.
Možnosti za rešitev podmornice niso velike
14. 08. 2000 00.00
Poveljnik ruske mornarice, admiral Vladimir Kurojedov, je danes dejal, da so na jedrski podmornici Kursk, ki se je z več kot 100 člani posadke včeraj potopila v Barentsovem morju, vidni znaki hudega in obsežnega trčenja. Za rešitev podmornice so mobilizirali vse reševalne enote, vendar je položaj po njegovih besedah slab. Kurojedov je priznal, da možnosti za uspešno rešitev kljub velikim prizadevanjem niso velike.