reševalno
Potopili Progres M-43
29. 01. 2001 00.00
Samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M-43, ki se je v četrtek ločila od ruske orbitalne znanstvene postaje Mir, so iztirili. Ladja je v gostejših plasteh ozračja zgorela, njeni ostanki pa so padli na načrtovano območje v Tihem oceanu.
Že 15.000 žrtev v Indiji
27. 01. 2001 00.00
Katastrofalni potres, ki je v petek prizadel indijsko državo Gudžarat na severozahodu Indije, je po dosedanjih podatkih zahteval najmanj 15.000 življenj, ranjenih pa naj bi bilo 33.000 ljudi. Približno 6000 ljudi je življenje izgubilo na območju mesta Bhuj. Žarišče potresa, ki je dosegel 7,9 stopnje po Richterju, je bilo 20 kilometrov severovzhodno od Bhuja. Potres, ki so ga čutili tudi v Pakistanu, Nepalu in Bangladešu, je najbolj prizadel prestolnico države Gudžarat, Ahmedabad. Ahmedabad je bilo premožno petmilijonsko tekstilno trgovsko središče, poleg tega pa se je tam trgovalo tudi z zlatom. Potres je prizadel državo prav med pripravami za indijski praznik republike. Indijska vojska in letalstvo sta takoj začela s široko reševalno akcijo. Bolnice so že polne, pa tudi za trupla ponesrečenih nimajo več prostora. Veliko ljudi je umrlo zaradi zadušitve ali pa so bili poteptani med paniko, pravijo zdravniki.
V Salvadorju vse več mrtvih
16. 01. 2001 00.00
Tri dni po katastrofalnem potresu v Salvadorju reševalci odkrivajo nova trupla. Po uradnih podatkih policije so doslej našteli 609 žrtev potresa, 2375 oseb je ranjenih, približno 20 tisoč prebivalcev je ostalo brez strehe nad glavo, vsaj 2000 ljudi pa je še pogrešanih.
Likvidatorji Mira opravljali izpit
12. 01. 2001 00.00
V Centru za urjenje kozmonavtov (CPK) Jurij A. Gagarin v Zvezdnem mestu pri Moskvi je danes ves dan potekal zaključni izpit vesoljcev Genadija Padalke in Nikolaja Budarina, ki sta dobila dovoljenje za polet na rusko orbitalno znanstveno postajo Mir le v primeru, da sta vse najtežje položaje v času vadbenega poleta v simulatorjih vesoljskih plovil uspešno rešila. Kot kaže sta zahteven zaključni izpit opravila uspešno.
Kitajska vesoljska ladja v vesolju
10. 01. 2001 00.00
Kitajska je v sredo ob 1.00 po pekinškem času na kozmodromu Jiuquan na severozahodu Kitajske izstrelila drugo vesoljsko ladjo brez posadke, Shenzhou 2. Nosilna raketa je po desetih minutah v načrtovano orbito okoli Zemlje utirila vesoljsko ladjo v kateri so številne poskusne živali. Na fotografiji nočne izstrelitve je mogoče prepoznati nosilno raketo Changzheng 2F oziroma Chang Zheng 2F (Dolgi pohod 2F ali s kratico CZ-2F), opremljeno z reševalno raketo za rešitev odseka vesoljske ladje v katerem bo v prihodnosti posadka. Reševalno raketo je mogoče uporabiti v primeru neuspešne izstrelitve in tako rešiti vesoljce.
Rešilec izgubil bolnika
15. 12. 2000 00.00
Reševalci v Neaplju so na poti v bolnišnico izgubili 81-letnega bolnika Carmina Ardita. Ko je voznik reševalnega vozila zavrl, so se namreč odprla vrata vozila in bolnik je skupaj z nosili pristal na cestišču. Uro po nesreči je Ardito umrl. Hčerka pokojnika je zahtevala pojasnilo za nesrečo, po besedah očividcev pa je bilo reševalno vozilo, sicer last neke zasebne družbe, "navadna stara kripa". Voznika naj bi nosila in bolnika "pospravila" nazaj v reševalno vozilo in nadaljevala vožnjo. Po njunih trditvah Ardito ni umrl zaradi "nepomembnega padca", ampak zato, ker je bil hudo bolan. Starca so v bolnišnico odpeljali zaradi težav s črevesjem in ledvicami.
Pod Mangartom nadaljujejo reševanje
18. 11. 2000 00.00
Potem, ko je območje Loga pod Mangartom
Preiskovanje tretjega prekata Kurska
02. 11. 2000 00.00
Skupina potapljačev, ki sodeluje v operaciji dvigovanja trupel ponesrečenih mornarjev s potopljene ruske jedrske podmornice Kursk, je danes s kamerami začela preiskovati tretji prekat plovila, potem ko je izvrtala še eno odprtino v podmornico, je danes sporočilo poveljstvo severnomorske flote.
Ustavili reševanje tankerja
01. 11. 2000 00.00
Z minolovca francoske mornarice, ki je v Rokavskem prelivu s sonarjem iskal potopljeni italijanski tanker, so zaznali močan vonj po strupenem in eksplozivnem stirenu, pomešanem z gazolinom. Zaradi bojazni pred eksplozijo so prekinili reševalno akcijo. Ladje, ki plujejo v Rokavskem prelivu, pa so opozorili, naj se ne gibljejo na razdalji manj kot 10 kilometrov okoli mesta potopljenega tankerja.
Civilne naloge helikopterjev SV
22. 10. 2000 00.00
Poleg glavnih nalog, to so obramba, nadzor in kontrola slovenskega zračnega prostora ter zagotavljanje zračne podpore enotam Slovenske vojske (SV), 15. brigada vojaškega letalstva, ki domuje na vojaškem delu brniškega letališča, opravlja pomembne naloge tudi na civilnem področju. Njeni pripadniki namreč nudijo pomoč civilnim strukturam in organizacijam, pri izvajanju civilnih nalog pa je najbolj dejavna helikopterska eskadrilja, v kateri je osem večnamenskih helikopterjev ameriškega proizvajalca Bell, B-412.
Potapljači na poti proti razbitinam
21. 10. 2000 00.00
Ruski in norveški potapljači so izvedli še zadnje priprave pred dvigom 118-ih trupel iz ruske jedrske podmornice Kursk , ki je potonila avgusta in leži sto metrov globoko. Reševalno akcijo bodo usmerjali iz posebej opremljene norveške naftne ploščadi. Trupla naj bi na površje potegnili skozi sedem lukenj, ki jih bodo navrtali v trup podmornice.
Močno deževje v Italiji in Švici
15. 10. 2000 00.00
Močno deževje na severu Italije in na jugu Švice je zahtevalo prve smrtne žrtve. V okolici Torina, kjer že tri dni skoraj nepretrgoma dežuje, sta umrli dve osebi, v švicarski vasi Gondo pa po včerajšnjem zemeljskem plazu še vedno pogrešajo 13 ljudi. V obeh državah je poplavljenih in neprevoznih veliko cest in mostov, dolina Aoste pa je praktično odrezana od sveta. Zaprta je tudi avtocesta Milano - Torino.
Državni sekretar obrambnega ministrstva v Bolgariji
28. 09. 2000 00.00
Državni sekretar ministrstva za obrambo Dušan Mikuš se te dni udeležuje mednarodne vojaške štabne vaje Seven Stars 2000, ki poteka od 15. do 30. septembra v Bolgariji. Gre za prvo štabno vajo večnacionalne brigade SEEBRIG (South Eastern Europe Brigade) v okviru pobude vojaškega sodelovanja držav jugovzhodne Evrope. Mikuš si je v Bolgariji ogledal tudi mednarodno vajo Blue Danube, reševalno vajo v primeru poplav in potresov, so sporočili z ministrstva za obrambo.
Vzrok nesreče kapitanova malomarnost
27. 09. 2000 00.00
V nesreči trajekta, ki je ponoči potonil v bližini grškega otoka
Huda prometna nesreča na Zaloški
08. 09. 2000 00.00
Na Zaloški cesti se je nekaj minut čez deveto zvečer zgodila huda prometna nezgoda. Udeleženi sta bili osebno in reševalno vozilo. Sopotnica v osebnem vozilu je hudo poškodovana.
Norveški potapljači prvič do Kurska
20. 08. 2000 00.00
Norveški potapljači so se davi prvič spustili do potopljene ruske podmornice Kursk, ki že teden dni leži na dnu Barentsovega morja. Kot je s kraja nesreče poročala ruska televizija RTR, naj bi potapljači predvsem pregledali osem odprtin ponesrečene podmornice, s trkanjem po trupu pa naj bi ugotovili, ali je ladjo zalila voda oziroma ali je v njej še zrak.
Bo pomoč na dnu morja prepozna
20. 08. 2000 00.00
Na kraj nesreče ruske jedrske podmornice
Reševanje posadke se nadaljuje
17. 08. 2000 00.00
Ves svet še vedno spremlja tragedijo ruske podmornice Kursk. Predsednik ruske vlade Mihail Kasjanov je razmere na podmornici v Barentsovem morju, v kateri je ujetih 118 mornarjev, opisal kot katastrofalne. Ruski mediji pa so ostro napadli vojaške oblasti in predsednika Putina, da so odgovorni za neučinkovito in počasno reševanje. Putin naj bi dva dni po nesreči celo odpotoval na letni dopust na jug Rusije, vojska pa potrebovala kar štiri dni za začetek reševanja. Rusi so tudi besni, ker so v Moskvi kar pet dni zavračali vsakršno pomoč iz tujine. Ruska podmornica na morskem dnu leži pod kotom 60 stopinj, zato je britansko reševalno plovilo LR5 po mnenju strokovnjakov edino, ki se lahko priključi na potopljeno podmornico. Od ruskih se britansko plovilo razlikuje tudi v tem, da lahko pluje na centimeter natančno in deluje samostojno, torej neodvisno od kontrolne ladje. Za britanske strokovnjake še vedno ostaja nejasno, ali bodo lahko svoje plovilo resnično priključili na podmornico Kursk, saj Rusi niso pojasnili, ali ima njihova podmornica adapter po mednarodnih standardih. Če se bo torej plovilo LR5 lahko priključilo na rusko podmornico, bo naslednji korak uravnoteženje pritiska med obema ploviloma. LR5 bo pri vsakem spustu lahko sprejela 15 mornarjev, reševanje ene skupine ponesrečenih pa bo trajalo od štiri do pet ur. Poleg dveh pilotov je v posadki reševalnega plovila tudi zdravnik, ki bo pomagal preživelim. O načinih reševanja posadke potopljene podmornice pa se bo s predstavniki zveze NATO posvetovala delegacija visokih ruskih vojaških predstavnikov, ki je danes prispela v Bruselj. Norveško obrambno ministrstvo poroča, da so v soboto, ko je potonila podmornica pod vodo ujeli zvok manjše in nato izjemno močne eksplozije. Predvidevajo da je pri izstrelitvi torpeda prišlo do eksplozije, ki pa je kasneje povzročila strahovito eksplozijo dveh ali treh drugih torpedov. V Moskvi neradi govorijo o napaki na ruskem orožju. Puščajo odprte vse možnosti, obrambni minister Sergejev pa je ponovno omenil, da je najverjetnejši vzrok nesreče, trčenje ruske podmornice z ameriško. Pri tem ni pojasnil, kako je druga podmornica, ki naj bi bila udeležena v silovito trčenje sploh lahko zapustila kraj nesreče in to ob prisotnosti 16 ruskih vojaških ladij in treh podmornic. Strokovnjaki menijo, da je po vsej verjetnosti celotna posadka potopljene podmornice že mrtva.
Reševanje podmornice Kursk
16. 08. 2000 00.00
Kljub temu da so za reševanje posadke z ruske jedrske podmornice Kursk, ki se je potopila v Barentsovem morju, uporabili najsodobnejše reševalne kapsule, se je danes zaradi slabih vremenskih pogojev ponesrečilo več poskusov, da bi se kapsula pritrdila na podmornico, so sporočili z ruske severne flote. Reševalna kapsula vrste Bester doseže višjo hitrost kot tista, ki so jo uporabili sinoči, in lahko sprejme 20 ljudi namesto devet. Naprava ima tudi večjo zalogo kisika in lahko ostane pod vodo štiri ure. Danes za reševanje uporabljajo dve kapsuli, za pomoč pa pripravljajo še tretjo. Trenutno s podmornice ni slišati nobenih znakov življenja, čeprav se je dopoldne nekdo oglašal s trkanjem morsejev abecede.
Nadaljevanje reševalne akcije
15. 08. 2000 00.00
V Barentsovem morju se nadaljuje reševanje 116-članske posadke ruske jedrske podmornice Kursk, ki je potonila v nedeljo in leži približno sto metrov pod morjem. Reševalno akcijo, v kateri sodeluje deset ladij in podmornice, otežujeta slabo vreme in močan veter. Reševalci skušajo na podmornico pritrditi poseben zvon, ki bi podmornici omogočil oskrbo s kisikom in vodo. Doslej še ni podatkov o mrtvih ali ranjenih članih posadke podmornice, čeprav se po poročanju televizijske postaje NTW razmere na podmornici poslabšujejo, saj zmanjkuje zalog kisika in vode. Posadka z reševalnimi ladjami na površju ohranja zvočni stik. Vzrok nesreče še vedno ni znan, po mnenju generalštaba ruske vojske pa obstaja precejšnja verjetnost, da je podmornica trčila v kako tujo ladjo, saj so na njej vidni znaki hudega trčenja. Pomoč pri reševanju potopljene ruske podmornice je ponudila Norveška, po poročanju televizijske postaje CNN pa tudi ZDA.
Dvanajst žrtev napada v Moskvi
14. 08. 2000 00.00
Število žrtev bombnega napada v Moskvi se je povzpelo na dvanajst, potem ko je 25-letna ženska davi umrla zaradi hudih opeklin, je poročala tiskovna agencija Interfax, ki se sklicuje na moskovsko reševalno službo. Nekaj dni prej je poškodbam podlegla tudi njena sestra. Po napadu v središču Moskve minuli torek se v bolnišnici zdravi še kakih 50 ranjenih. Bomba je eksplodirala v podhodu podzemne železnice v času, ko je bilo na ulicah in podhodih največ ljudi. V eksploziji je bilo sicer ranjenih 97 ljudi, med njimi jih je bilo 16 v kritičnem stanju.
Kita ustavila promet v Jadranu
10. 08. 2000 00.00
Pristaniške oblasti v Splitu so danes za tri ure ustavile ves pomorski promet, da bi mama kitovka in njene mladič lahko našla pot na odprto morje, je povedala predstavnica ministrstva za okolje. Kita so danes odkrili v bližini obmorskega kraja Baška Voda, 275 kilometrov južno od Zagreba, sicer pa parček po Jadranu blodi že celih enajst dni, ko sta se ujela na območju med Hvarom in obalo.
Begunska drama pred italijansko obalo
08. 08. 2000 00.00
Italijanske varnostne sile so danes pred južno obalo Italije rešile več sto beguncev na čolnih. Dve mladi ženski sta se utopili, ker sta morali pod prisilo kapitana skočiti v razburkano morje, nekega 20-letnega mladeniča pa so v zadnji minuti rešili iz morja, so sporočile italijanske oblasti.
V ZN zadovoljni z reševalno akcijo
18. 07. 2000 10.25
Varnostni svet ZN je sinoči s predsedniško izjavo pozdravil uspešno akcijo umika pripadnikov enot UNAMSIL v Sierri Leone z območja pod nadzorom upornikov Revolucionarne združene fronte (RUF). Akcijo preboja iz obroča RUF so vodili obkoljeni indijski pripadniki UNAMSIL s pomočjo Gancev in Nigerijcev, ki so jim nudili zaščito na tleh, ruski piloti helikopterjev so jim pomagali iz zraka, britanska vojska pa je prispevala prevoz z letali in drugo logistično podporo. Med umikom je bil na strani ZN ubit eden od indijskih mirovnikov, medtem ko naj bi bilo na strani RUF po besedah tiskovnega predstavnika ZN Freda Eckharda žrtev več deset.
GZS lani sodelovala v 197 akcijah
25. 05. 2000 19.07
Gorska reševalna služba (GRS), ki kot prostovoljna organizacija deluje pri Planinski zvezi Slovenije, je lani pomagala ponesrečenim v 197 akcijah. Od teh je bilo več kot 150 akcij reševalnih, ostale pa iskalne ali poizvedovalne. V lanskem letu se je tako smrtno ponesrečilo 29 ljudi, od teh 11 v gorah, število nesreč in opravljeno reševalno delo pa je podobno kot v zadnjih letih, vendar še vedno nad desetletnim povprečjem, je na današnji novinarski konferenci povedal načelnik GRS Dušan Polajnar.
Poklicni gasilci napovedali stavko
19. 05. 2000 12.15
Sindikat poklicnih gasilcev v Javnem zavodu za gasilsko in reševalno službo v Mariboru je na današnjem zboru članstva napovedal stavko, ki se bo začela v ponedeljek, 5. junija, ob 7. uri in bo trajala do izpolnitve stavkovnih zahtev.
Sinoči v znamenju požarov
01. 05. 2000 17.17
Republiška uprava za zaščito in reševanje je sporočila, da je bilo v nedeljo zvečer deset požarov v naravnem okolju, štirje na objektih, dva druga požara in nesreča v gorah, iskalno reševalno akcijo treh mladih oseb, pogrešanih od sobotne nesreče pri raftingu po Savi pa so zaenkrat prekinili. Tik pod vrhom v severni steni Storžiča v občini Tržič se je namreč zaplezal italijanski državljan. Zaradi hitrega posredovanja tamkajšnjih reševalcev plezalec ni bil poškodovan, le močno premražen. S pomočjo vojaškega helikopterja so ga prepeljali v dolino. Iskalno reševalno akcijo za tremi pogrešanimi mladimi raftarji na Savi pa so prekinili. Glede nadaljevanja akcije iskanja ponesrečencev se bodo odločili po strokovni analizi ugotovljenih dejstev.
Začasno prekinili reševalno akcijo ponesrečenih raftarjev
30. 04. 2000 18.48
Današnje nadaljevanje iskanja treh pogrešanih mladeničev, ki so včeraj popoldne nesrečno končali spust z gumenjakom po reki Savi na brzicah pred Trbovljami, še ni obrodilo sadov. Kljub temu, da je več kot 30 gasilcev iz Trbovelj, Hrastnika in Radeč temeljito preiskovalo bregove Save, da se je v reko potopilo kar nekaj trboveljskih potapljačev in so kajakaši iz brodarskega društva Hrastnik temeljito preiskali tudi strugo reke Save, pogrešanih še niso našli. Akcijo so po temeljiti preiskavi terena prekinili nekaj pred 14. uro.
Pred 30 leti je pristanek na Luni spodletel
17. 04. 2000 17.43
Pred 30 leti bi morala na visoki planoti Fra Mauro na Luni pristati dva člana posadke ameriške vesoljske ladje Apollo 13, a je bilo treba zaradi okvare servisnega modula matične ladje Odiseja namen opustiti in začel se je boj za preživetje tričlanske posadke, ki se je uspešno končal na današnji dan, 17. aprila 1970.
Stolp v Pisi zravnali za en centimeter
07. 04. 2000 08.57
Poševni stolp v Pisi so od začetka leta zravnali že za en centimeter, je sporočil vodja gradbišča Paolo Heiniger. Do sedaj so poševno lego italijanskega stolpa zravnali že za pet centimetrov. Z velikopotezno reševalno akcijo naj bi stolp zravnali za vsega 40 centimetrov. 800 let stari stolp se je nevarno nagnil že za pet metrov, zato so ga leta 1990 zaprli za javnost. Ponovno odprtje 58-metrskega marmornatega stolpa je predvideno za leto 2001.