reševanje
ZLSD proti revščini
27. 09. 2000 00.00
Mestna organizacija ZLSD Ljubljana je s svetniki in svetnicami v ljubljanskem mestnem svetu ter kandidatkami in kandidati za DZ na srečanju obravnavala predloge stranke za reševanje socialnega položaja občank in občanov, ki živijo pod pragom revščine (teh je trenutno 10 odstotkov), načine vključevanja nevladnih organizacij v zagotavljanje socialne varnosti in nujne zakonske spremembe.
Strategija biotske raznovrstnosti
26. 09. 2000 00.00
Ministrstvo za okolje in prostor je v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje obrambnega ministrstva na Igu pripravilo drugo delavnico za pripravo strategije biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti, ki je namenjena predstavnikom vladnih sektorjev in gospodarskih združenj. Cilji tokratne delavnice so predstavitev izhodišč in koncepta strategije, pregled potencialnih sektorskih vizij, izmenjava mnenj in izkušenj glede ohranjanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti ter zbiranje informacij glede predlaganega pristopa k reševanju zahtev konvencije o biološki raznovrstnosti.
Poplave v Vietnamu
24. 09. 2000 00.00
V hudih poplavah v delti reke Mekong na jugu Vietnama, se je število žrtev že povzpelo na 73.
Volilni zbor Nove stranke
19. 09. 2000 00.00
Zunajparlamentarna Nova stranka je na volilnem zboru, najvišjem predstavniškem telesu stranke, potrdila kandidatne liste - v vseh volilnih enotah bo imela predvidoma 65 kandidatov, od teh le 23 moških, in volilni program stranke. Na listo so uvrščeni tudi posamezniki iz Nacionalne stranke dela, njen predstavnik je ajdovski župan Marjan Poljš ak, dela Demokratske stranke ter gibanja krščanskih socialistov. Nova stranka se zavzema za čim večjo udeležbo žensk v slovenskem političnem prostoru, zagotovitev možnosti za kakovostno izobrazbo, enakopraven vstop Slovenije v EU in vojaško nevtralno Slovenijo, nasprotuje pa vstopu naše države v zvezo NATO. Med njenimi programskimi izhodišči je na prvem mestu zavzemanje za politiko enakih možnosti, med prioritetami pa so še: takojšnji začetek reševanja perečih socialnih problemov alkoholizma, neustrezne kazenske zakonodaje, ki storilce nasilnih dejanj premilo kaznuje, in slabe mreže socialnih institucij, ki ne zagotavlja ustrezne strokovne pomoči, poleg tega pa stranka opozarja še na odsotnost nacionalnega programa za reševanje problema samomorilnosti.
Kursk s trupli bodo dvignili na suho
19. 09. 2000 00.00
Čeprav mornarje, ki so potonili skupaj s svojimi plovili, po mornariški tradiciji večinoma pustijo v vodnem grobu, so se Rusi tokrat odločili drugače.
Obveščanje v primeru večjih onesnaževanj
18. 09. 2000 00.00
V izobraževalnem centru ministrstva za obrambo na Igu se danes pričenja tridnevna mednarodna delavnica o sistemih obveščanja v primeru večjih onesnaženj, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor (MOP).
O odnosih s Hrvaško po volitvah
18. 09. 2000 00.00
Možnosti za reševanje odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško bodo dane šele po parlamentarnih volitvah v Sloveniji, je danes v Zagrebu izjavil hrvaški zunanji minister Tonino Picula. Picula je v Institutu za mednarodne odnose predaval o hrvaški zunanji politiki v preteklih šestih mesecih.
Poškodovani jamar rešen
17. 09. 2000 00.00
Jamarji, reševalci Jamarske reševalne službe, so nocoj, nekaj pred pol osmo zvečer, prinesli poškodovanega jamarja Danila Ceja iz brezna Požiralnik ob Zgornjem Kriškem jezeru, helikopter pa ga je kljub mraku in slabim vremenskim razmeram nato uspešno odpeljal izpred jame v jeseniško bolnišnico. Reševanje jamarja, ki je v soboto okrog poldneva na globini okrog 130 metrov padel približno osem metrov globoko, je trajalo skoraj 32 ur.
Obveščanje v primeru večjih onesnaževanj
17. 09. 2000 00.00
V izobraževalnem centru ministrstva za obrambo na Igu se bo jutri pričela tridnevna mednarodna delavnica o sistemih obveščanja v primeru večjih onesnaženj, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor (MOP).
Oktobra dvigovanje žrtev iz podmornice Kursk
13. 09. 2000 00.00
Namestnik ruskega premiera Ilja Klebanov je v Sankt Peterburgu danes dejal, da bodo trupla mornarjev potopljene ruske podmornice Kursk začeli na površje dvigovati v začetku oktobra. Operacija bo zaradi "višje sile" trajala več tednov, je še dejal Klebanov.
Novi zakon o upravi nared za obravnavo
02. 09. 2000 00.00
Položaj državne uprave v sistemu delitve oblasti naj bi po novem kot del izvršilne oblasti, ki opravlja upravne naloge, uredili z novim zakonom o upravi. Zakon, ki sodi v sklop t.i. reforme javne uprave, je na četrtkovi seji sprejela vlada in ga bo predvidoma že v začetku prihodnjega tedna poslala v parlamentarni postopek za sprejetje po hitrem postopku. Zakon, če bo dobil zadostno podporo v državnem zboru, naj bi začeli uporabljati s konstituiranjem državnega zbora po prvih naslednjih volitvah. Ker gre za velike organizacijske spremembe, so določeni tudi relativno dolgi roki za izdajo vladnih uredb in za prilagoditev organizacije ministrstev novi ureditvi.
Zaključek poletne šole računalništva
30. 08. 2000 00.00
Pod pokroviteljstvom podjetja IBM Slovenija se je zaključila poletna šola računalništva Splet 2000. Brezplačno štiridnevno šolanje so si prislužili nagrajeni in najsposobnejši dijaki, ki so se udeležili tekmovanja Splet 2000, ki je potekalo v pomladnih mesecih. Udeležencem so predavatelji predstavili različne programske rešitve in orodja za delo v internetu, šolo pa so popestrili tudi z vsakodnevno delavnico, kjer so udeleženci svoje novo pridobljeno znanje tudi praktično preizkusili. Organizatorji so k sodelovanju povabili tudi predstavnika amis.net, ki je dijakom predstavil snovanje, oblikovanje in izdelavo spletnih strani.
Nadaljevanje pogajanj
30. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton, ki se je v torek v Kairu pogovarjal s predsednikom Mubarakom o možnem nadaljevanju bližnjevzhodnih mirovnih pogovorov, načrtuje 6. septembra ločene pogovore z Arafatom in izraelskim premierom Ehudom Barakom. To naj bi se zgodilo ob robu Milenijskega Vrha Združenih narodov v New Yorku. Zunanji minister Amr Moussa je povedal, da sta se Arafat in Mubarak pogovarjala o različnih srečanjih in možnostih za zmanjšanje brezna med Izrealom in Palestinci. "Pogovor se je vrtel okoli bistvenega problema, ki je Jeruzalem, vendar smo se hkrati pogovarjali tudi o drugih izjemno pomembnih zadevah," je dejal Moussa, misleč na usodo palestinskih beguncev.
Dvig podmornice v začetku septembra?
29. 08. 2000 00.00
Jedrska podmornica Kursk še vedno leži na dnu Barentsovega morja. Danes so ruski vojaški strokovnjaki predstavili načrt, s katerim bodo v začetku septembra poskusili iz potopljene podmornice potegniti trupla nesrečnih mornarjev. Čeprav so sprva trdili, da bodo za dvig podmornice in trupel na površje potrebovali kar celo leto, so se ruski strokovnjaki tokrat podvizali. Konstruktor podmornice Igor Spaski je sestavil načrt, s katerim bi trupla podmorničarjev lahko prenesli na površje. V vsakega od devetih prostorov podmornice, kjer so po ugotovitvah norveških potapljačev trupla mornarjev, naj bi zvrtali luknje premera enega metra in pol. Reševalci naj bi se skoznje prebili do trupel in jih evakuirali. Zaradi dvojne debeline trupa podmornice bodo za vrtanje lukenj potrebovali več tednov, kjlub temu pa upajo, da bodo akcijo končali še pred viharnim obdobjem, ki se na Barentsovem morju navadno začne novembra. Spaski bo načrt za reševanje trupel čez nekaj dni predstavil tudi ruskemu predsedniku Putinu. Ameriški vojaški častniki pa so danes potrdili, da so naprave na njihovi podmornici Memphis, ki je bila v bližini Kurska v trenutku nesreče, zabeležile dve eksploziji, ki sta najbrž povzročili potopitev ruske podmornice. Po njihovem mnenju se je zaradi napake pri izstrelitvi torpeda najprej vnelo gorivo, dobri dve minuti kasneje pa je bojna glava torpeda razklala trup plovila. Če ta teorija drži, so bili vsi mornarji mrtvi takoj. Ruski strokovnjaki so za nesrečo podmornice sestavili več teorij, med drugim tudi teoriji o fantomski tuji podmornici, s katero naj bi trčil Kursk, in mini iz druge svetovne vojne.
Denar za preučevanje cvetenja morja
27. 08. 2000 00.00
Tudi letošnje ponovno cvetenje morja je pokazalo, da je celotna razsežnost pojava sluzi v morju, zlasti podpovršinske faze, ter kopičenje sluzi v globljih slojih kot tudi ocena njegove prostorske razsežnosti, še vedno velika neznanka. Zato so na štirih ministrstvih - za znanost in tehnologijo, okolje in prostor, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter obrambo (na Upravi RS za zaščito in reševanje) - objavili javni razpis raziskovalnih projektov za podporo ciljem nacionalnega pomena na področju gospodarjenja z vodami. V okviru raziskovalnega programa Vode z omenjenim razpisom pa se bo(do) izbrana raziskovalna organizacija ukvarjala predvsem z raziskovanjem sluzi v morju in možnih ukrepih za olajšanje posledic. Zaradi vrste neznank pri nastajanju tega pojava v Jadranskem morju doslej niso bila možna nikakršna predvidevanja o nastanku, razvoju in prenehanju tega pojava. Zaradi vrste neposrednih in posrednih vplivov na turistično gospodarstvo, na ribištvo in marikulturo pa so omenjeni vladni resorji kot osnovni cilj projekta zastavili predvsem izdelavo metodologije za ocenjevanje količine sluzi v podpovršinskih in globljih slojih z oceno prostorske razsežnosti tega pojava, izdelavo predloga ukrepov za olajšanje posledic ter vključitev izsledkov v okoljsko poročilo. Okvirna vrednost sredstev, ki jih za izvedbo programa namenjajo omenjena ministrstva, je 12 milijonov tolarjev.
Razglasili veliko požarno ogroženost
24. 08. 2000 00.00
Uprava za zaščito in reševanje je danes razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja na koprskem, goriškem in postojnskem območju, in sicer v občinah Koper, Izola, Pira, Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Sežana, Divača, Hrpelje - Kozina, Komen, Vipava, Ajdovščina, Nova Gorica, Kanal, Brda, Miren-Kostanjevica in Šempeter-Vrtojba.
Požarna ogroženost v Slovenski Istri
22. 08. 2000 00.00
Mestna občina Koper ter občini Izola in Piran so včeraj na podlagi 3. člena o varstvu pred požarom v naravnem okolju razglasile srednjo požarno ogroženost na območju Slovenske Istre, je povedal vodja službe za zaščito, reševanje in civilno obrambo koprske občine Vili Bržan. Vse do preklica srednje požarne ogroženosti naravnega okolja je v naravi na območju Slovenske Istre strogo prepovedano kuriti v gozdu, kuriti ali sežigati ostanke kmetijskih rastlin na obdelovalnih kmetijskih površinah, zažigati nepokošene travnike ali ledine med kmetijskimi zemljišči ali na območjih, kjer lahko ogenj ogrozi gozd ali druga zemljišča. Po poročilu Gasilske brigade Koper so gasilci v osmih mesecih v Slovenski Istri že pogasili več požarov kot v celem letu lani.
SAS vztraja pri stavki
22. 08. 2000 00.00
Sindikat avtoprevoznikov Slovenije (SAS) po besedah podpredsednika sindikata Franca Bogataja s predstavniki ministrstva za promet in zveze ter gospodarske in obrtne zbornice nadaljuje z usklajevanjem osnutka novega zakona o prevozih v cestnem prometu ter skuša doseči dogovor o razdeljevanju dovolilnic. SAS med drugim predlaga, da bi sankcije in odgovornost za svoje delo morali nositi tudi delilci dovolilnic, obenem pa opozarja na neenakopravnost avtoprevoznikov na tržišču. Bogataj meni, da je le malo upanja za preklic za 11. september napovedane stavke avtoprevoznikov. SAS je vlogo za odobritev stavke poslal ministrstvu za notranje zadeve v začetku meseca. Ker jim je omenjeno ministrstvo odgovorilo, da ni pristojno za reševanje poslane vloge, pri tem pa po Bogatajevih besedah ni jasno zapisalo, kdo je odgovoren za reševanje njihove vloge, so ministrstvu včeraj poslali dopolnitev svoje vloge.
Reševanje podmornice Kursk
19. 08. 2000 00.00
Poskusi reševanja že teden dni ponesrečene ruske jedrske podmornice Kursk v Barentsovem morju so se neuspešno nadaljevali tudi vso minulo noč, je poročala ruska televizijska postaja ORT. Eni izmed ruskih reševalnih kapsul je včeraj prvič uspelo doseči eno od dveh izhodnih odprtin podmornice, vendar se nanjo ni mogla priključiti, ker je bilo območje okoli odprtine močno poškodovano. Reševalna kapsula se je tako po več neuspelih poskusih vrnila na površino.
Prek 50 mrtvih v nesreči avtobusa?
19. 08. 2000 00.00
Najmanj 50 ljudi naj bi izgubilo življenje v nesreči zasebnega avtobusa, ki se je pripetila v indijski zvezni državi Madhya Pradeš. Avtobus, na katerem je bilo prek 60 potnikov, je namreč zdrsnil v reko Banas, potem ko mu ni uspelo prečkati poplavljenega mostu. Okoli 10 potnikov se je rešilo, reševanje ostalih pa sta močno oteževala tema in obilno deževje.
Papagaj ohromil promet
18. 08. 2000 00.00
Neki pobegli papagaj je na belgijski obali Severnega morja za kratek čas ohromil tramvajski promet. Kot je poročal flamski časopis Het Laatste Nieuws, se je pobeglemu ptiču verižica na nogi zapletla v električni vod tramvaja, ki povezuje dva letoviška kraja ob obali Severnega morja. Reševanje je trajalo eno uro, saj so morali najprej odplesti ptičevo verižico, šele nato je promet tekoče stekel. Papagaj je svoj beg plačal z življenjem, saj ga je ubil tok v električnem vodu.
Reševanje podmornice Kursk
18. 08. 2000 00.00
Ruski strokovnjaki še vedno nadaljujejo poskuse reševanja 118-članske posadke potopljene ruske jedrske podmornice Kursk. Ruska televizijska postaja RTR je davi poročala, da se mornarji s podmornice že tretji dan niso oglasili, medtem ko so se dotlej z reševalci sporazumevali s trkanjem po ladijskem boku. Reševalci kljub temu še vedno upajo, da so člani posadke plovila, ki leži 108 metrov globoko na morskem dnu, še vedno živi, in nestrpno pričakujejo prihod britanske in norveške reševalne podmornice, ki naj bi na kraj nesreče prispeli jutri.
Reševanje posadke se nadaljuje
17. 08. 2000 00.00
Ves svet še vedno spremlja tragedijo ruske podmornice Kursk. Predsednik ruske vlade Mihail Kasjanov je razmere na podmornici v Barentsovem morju, v kateri je ujetih 118 mornarjev, opisal kot katastrofalne. Ruski mediji pa so ostro napadli vojaške oblasti in predsednika Putina, da so odgovorni za neučinkovito in počasno reševanje. Putin naj bi dva dni po nesreči celo odpotoval na letni dopust na jug Rusije, vojska pa potrebovala kar štiri dni za začetek reševanja. Rusi so tudi besni, ker so v Moskvi kar pet dni zavračali vsakršno pomoč iz tujine. Ruska podmornica na morskem dnu leži pod kotom 60 stopinj, zato je britansko reševalno plovilo LR5 po mnenju strokovnjakov edino, ki se lahko priključi na potopljeno podmornico. Od ruskih se britansko plovilo razlikuje tudi v tem, da lahko pluje na centimeter natančno in deluje samostojno, torej neodvisno od kontrolne ladje. Za britanske strokovnjake še vedno ostaja nejasno, ali bodo lahko svoje plovilo resnično priključili na podmornico Kursk, saj Rusi niso pojasnili, ali ima njihova podmornica adapter po mednarodnih standardih. Če se bo torej plovilo LR5 lahko priključilo na rusko podmornico, bo naslednji korak uravnoteženje pritiska med obema ploviloma. LR5 bo pri vsakem spustu lahko sprejela 15 mornarjev, reševanje ene skupine ponesrečenih pa bo trajalo od štiri do pet ur. Poleg dveh pilotov je v posadki reševalnega plovila tudi zdravnik, ki bo pomagal preživelim. O načinih reševanja posadke potopljene podmornice pa se bo s predstavniki zveze NATO posvetovala delegacija visokih ruskih vojaških predstavnikov, ki je danes prispela v Bruselj. Norveško obrambno ministrstvo poroča, da so v soboto, ko je potonila podmornica pod vodo ujeli zvok manjše in nato izjemno močne eksplozije. Predvidevajo da je pri izstrelitvi torpeda prišlo do eksplozije, ki pa je kasneje povzročila strahovito eksplozijo dveh ali treh drugih torpedov. V Moskvi neradi govorijo o napaki na ruskem orožju. Puščajo odprte vse možnosti, obrambni minister Sergejev pa je ponovno omenil, da je najverjetnejši vzrok nesreče, trčenje ruske podmornice z ameriško. Pri tem ni pojasnil, kako je druga podmornica, ki naj bi bila udeležena v silovito trčenje sploh lahko zapustila kraj nesreče in to ob prisotnosti 16 ruskih vojaških ladij in treh podmornic. Strokovnjaki menijo, da je po vsej verjetnosti celotna posadka potopljene podmornice že mrtva.
Reševanje iz podmornice zamuja zaradi slabega vremena
16. 08. 2000 00.00
Ruski obrambni minister Igor Sergejev je sporočil, da se je popoldne začela evakuacija posadke iz potopljene ruske podmornice Kursk, poveljnik ruske mornarice Vladimir Kurojedov pa je sporočil, da se bo intenzivno reševanje 116 članov posadke začelo ob 22. uri po lokalnem času. Reševanje potopljene podmornice je bilo včeraj prestavljeno zaradi izredno slabega vremena. Mornarji naj bi s podmornice odšli v posebnih potapljaških oblekah in s kisikovimi bombami, nato naj bi nekaj časa preživeli v zvonu podobnih napravah in še nekaj deset ur v dekompresijskih komorah. Reševalna akcija naj bi po besedah tiskovnega predstavnika severnomorske flote Igorja Digala trajala šest do sedem ur, čeprav zaradi slabega vremena, slabe vidljivosti v morju okoli podmornice in močnih tokov ni mogoče natančno oceniti časa trajanja reševanja. Digalo je ob tem poudaril, da ne ve, kakšne so razmere na potopljeni podmornici. Kot je povedal strokovnjak za podmornice Igor Kudrin, bo reševalna akcija izredno težavna tudi zaradi dejstva, da podmornica leži na morskem dnu na boku pod kotom 60 stopinj. Kljub zapletom, ki lahko nastopijo pri reševanju morarjev, pa so ruske vojaške oblasti znova zavrnile ponujeno pomoč iz tujine.
Položaj na podmornici je kritičen
16. 08. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v prvi izjavi po nesreči dejal, da je položaj na ruski jedrski podmornici Kursk s 116 člani posadke na krovu "resen in kritičen". Za rešitev posadke na podmornici je bilo vse storjeno, je dejal Putin, ki je na počitnicah v letovišču Soči ob Črnem morju.
Slovenca na prostosti
16. 08. 2000 00.00
Drama dveh Slovencev iz okolice Nove Gorice, ki sta bila osumljena vohunjenja in sta v vojaškem zaporu v okolici Podgorice čakala na sojenje na vojaškem sodišču, se je danes srečno končala. Po naših podatkih je tožilec odstopil od sodnega pregona 31-letne Nataše Žorž, sodnik pa je 36-letnega Miloša Glišoviča obsodil na 3 mesece pogojne kazni.
Reševanje podmornice Kursk
16. 08. 2000 00.00
Kljub temu da so za reševanje posadke z ruske jedrske podmornice Kursk, ki se je potopila v Barentsovem morju, uporabili najsodobnejše reševalne kapsule, se je danes zaradi slabih vremenskih pogojev ponesrečilo več poskusov, da bi se kapsula pritrdila na podmornico, so sporočili z ruske severne flote. Reševalna kapsula vrste Bester doseže višjo hitrost kot tista, ki so jo uporabili sinoči, in lahko sprejme 20 ljudi namesto devet. Naprava ima tudi večjo zalogo kisika in lahko ostane pod vodo štiri ure. Danes za reševanje uporabljajo dve kapsuli, za pomoč pa pripravljajo še tretjo. Trenutno s podmornice ni slišati nobenih znakov življenja, čeprav se je dopoldne nekdo oglašal s trkanjem morsejev abecede.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Nevarni ostanki vojnih časov
15. 08. 2000 00.00
V različnih krajih Slovenije so včeraj našli dve bombi, topovsko granato in šrapnel iz prve oziroma druge svetovne vojne. Pod mostom čez Sočo v Tolminu so tako našli 160-kilogramsko topovsko granato kalibra 240 mm iz prve svetovne vojne. Mino je na varno shranil regijski pirotehnik ob pomoči potapljača. Krajan Zagradca v občini Ivančna Gorica je včeraj nekaj pred 11. uro v gozdu našel ročno bombo italijanske izdelave. Popoldne pa so otroci pri igri ob hudourniku v Paki pri Velenju našli ročno bombo iz druge svetovne vojne. Krajan Gradišča nad Prvačino v občini Nova Gorica je ob 15.30 pri delu v vinogradu našel šrapnel kalibra 75 milimetrov italijanske izdelave iz prve svetovne vojne, so sporočili iz Uprave RS za zaščito in reševanje.
Lani 29 žrtev gorskih nesreč
15. 08. 2000 00.00
Gorska reševalna služba pri Planinski zvezi Slovenije je v lanskem letu sodelovala v 197 intervencijah v gorah, kar je ravno toliko, kot leto poprej. V akcijah je sodelovalo nekaj več kot 1300 gorskih reševalcev, število reševanih oseb je bilo 211. Pri tem se je 109 oseb poškodovalo, 29 pa jih je umrlo. Po podatkih, zbranih v publikaciji Naravne in druge nesreče v Sloveniji v letu 1999, je bilo od leta 1995 največ žrtev gorskih nesreč leta 1996 (37), največ poškodovanih pa leta 1997 (115). Omenjeno publikacijo je izdala republiška uprava za zaščito in reševanje pri obrambnem ministrstvu, v njej pa še ugotavljajo, da je Gorska reševalna služba najpogosteje posredovala pri hoji po gorskih poteh, brezpotjih in pri plezanju.