rešijo
Kdo bo zagotovil varno plovbo?
12. 05. 2002 00.00
Pred kratkim sprejet zakon o plovbi po celinskih vodah naj bi uredil tudi komercialno plovbo, ki je v Posočju pomemben del turistične ponudbe. Predstavniki posoških občin menijo, da je zakon neizvedljiv.
KirchPayTV v stečaju
08. 05. 2002 00.00
Mesec dni po stečaju družbe KirchMedia, hčerinske družbe medijske skupine Kirch, je zahtevo za stečaj vložila tudi KirchPayTV, lastnica zadolžene plačljive televizije Premiere.
Obdavčitev jekla v ZDA
08. 02. 2002 00.00
EU predlaga, da v ZDA obdavčijo vse prodano jeklo in tako rešijo ameriško jeklarsko industrijo in se izognejo trgovinski vojni.
Potepuški psi ogrožajo New York
17. 01. 2002 00.00
Življenje v newyorški mestni četrti Queens in Brooklyn ogroža na tisoče potepuških psov. Ogorčeni stanovalci so pozvali mestne oblasti, naj končno že rešijo ta dolgoletni problem.
Velikost je pomembna!
30. 11. 2001 00.00
Tokrat veliko o J-Lo, posebej veliko tudi o njenem nemajhnem zadku, pa o prednostih, ki jih slavnim ženskam prinašajo velika prsa, velikih albumskih težavah rock dinozavrov in vročih novicah z ljubezenske fronte, od katerih izstopa napovedano valetinovsko razdevičenje druge najbolj znane device.
Zavezniki zavzeli Konduz
25. 11. 2001 00.00
Poveljnik Severnega zavezništva Daud je sporočil, da so njegove enote po 12-dnevnem obleganju v celoti prevzele nadzor nad Konduzom. Po poročanju agencij naj bi s talibani že začeli pogajanja o predaji zadnje talibanske trdnjave na jugovzhodu Afganistana, duhovnega središča Kandahar.
Komisar za begunce v Pakistanu
27. 10. 2001 00.00
Visoki komisar ZN za begunce Ruud Lubbers, ki se nahaja v Pakistanu, je pakistanske oblasti pozval, naj sprejmejo afganistanske begunce.
Nove žrtve med Palestinci
22. 08. 2001 00.00
V izraelsko-palestinskem spopadu blizu Nablusa na Zahodnem bregu so bili po poročanju palestinskih virov ubiti štirje Palestinci.
Dogovor že v prihodnjih dneh
14. 07. 2001 00.00
Hrvaški premier Ivica Račan je potrdil napoved slovenskega premiera Janeza Drnovška, da bo mejno vprašanje med Slovenijo in Hrvaško rešeno že v nekaj dneh.
Pokvarjene medicinske naprave
11. 07. 2001 00.00
Deset let staremu angiografu je pregorela cev, ki naj bi jo dobili v petek V času okvare zdravniki uporabljajo drugi dve napravi, ki pa lahko le delno nadomestita pokvarjeno. Pacietnom z žilnimi obolenji , med katerimi je najpogostejša arterioskleroza, s tem postopkom lahko rešijo življenje, saj natančno vidijo mesto obolenja. Zaradi zastarelosti in manjših okvar v Kliničnem centru ne deluje še nekaj drugih naprav, kar otežuje delo zdravnikov in ogroža človeška življenja.
Gneča proti notranjosti
08. 07. 2001 00.00
Tako kot minuli konec tedna je bil tudi ta začetek tedna gost promet na slovenskih cestah, zlast v smeri Primorske. Zato voznike prosimo za skrajno strpnost in previdnost. Dodajamo pa tudi nekaj nasvetov za varnejšo pot na morje in v tujino.
Bulatović zavrnil mandat
06. 07. 2001 00.00
Predsednik projugoslovanske črnogorske Socialistične narodne stranke Predrag Bulatović je zavrnil mandat za sestavo zvezne vlade, ki mu ga je ponudil predsednik Koštunica. Ob tem je izjavil, da Črna gora dejansko ni več del Jugoslavije, krizo pa lahko rešijo samo še izredne volitve. Za nastale razmere je obtožil srbskega premiera Zorana 195144inđića. Njegov predlog o ustavnih spremembah, ki bi republikam omogočile večjo avtonomijo, je zavrnil tudi črnogorski predsednik Milo 195144ukanović.
Služba za pobude meščanov
13. 05. 2001 00.00
Služba za pobude meščanov, ki je do februarja letos delovala pod nazivom služba za vloge in pritožbe, sicer pa spada pod oddelek za upravne, kadrovske in splošne zadeve Mestne občine Ljubljana (MOL), deluje že šesto leto. Služba naj bi vzpostavila pozitivnejši odnos med meščani in MOL, kot pravi vodja službe Janja Domitrovič, pa želijo v največji možni meri pomagati občanom pri reševanju težav, s katerimi se srečujejo kot prebivalci glavnega mesta, tako pri problemih, ki jih zadevajo v življenjskem ali delovnem okolju. Neposrednih težav ljudi sicer ne rešujejo, ampak nanje v glavnem opozarjajo pristojne službe, njihova vloga pa je predvsem informativno-svetovalna. Do konca aprila letos se je nanje zaradi različnih težav pisno obrnilo približno 60 meščanov, več kot 150 se jih je oglasilo v eni od treh pisarn, ki delujejo v Ljubljani, poleg tega pa služba za pobude meščanov enkrat mesečno organizira tudi pogovore občanov z županjo Viko Potočnik.
Robertson za Kosovo v okviru Srbije
26. 04. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je v Bruslju dejal, da se zaveda želje kosovskih Albancev po neodvisnosti, vendar pa zavezništvo ne bo odstopalo od resolucije ZN št. 1244, ki predvideva avtonomnost Kosova v okviru Srbije. Zveza NATO je tudi vse stranke in etnične skupine v pokrajini pozvala, naj spore rešijo po mirni poti. "Čas je, da pride do pravega dialoga o sporazumih, ki bodo vseh prebivalcem Kosova zagotovili demokratične pravice in varnost," je menil Robertson na srečanju s civilnim upraviteljem ZN na Kosovu Hansom Haekkerupom in poveljnikom mednarodnih mirovnih sil na Kosovu (KFOR) Thorsteinom Skiakerjem.
Bizjak o ukrepih za zmanjševanje sodnih zaostankov
18. 04. 2001 00.00
Sodni zaostanki na slovenskih sodiščih se zmanjšujejo že tretje leto zapored, kar je tudi posledica boljše učinkovitosti sodnikov. Stanje sodišč po Sloveniji pa je zelo različno, zato se bodo na ministrstvu za pravosodje reševanja težav lotili s celovito analizo stanja na posameznih sodiščih. V pogovorih s predsedniki sodišč z večjimi težavami bodo poskušali izboljšati učinkovitost manj storilnih sodišč, prizadevali pa si bodo tudi za boljšo organizacijo sodišč. "Vse nerešene zadeve lahko rešijo le sodniki sami," je na današnji novinarski konferenci povedal minister za pravosodje Ivan Bizjak, ki je v prizadevanju za boljše nagrade sodnikov, ki bodo sodelovali pri projektu Herkules, tudi podprl predsednika vrhovnega sodišča Mitjo Deisingerja, ki se s predlogom poslancev o 15-odstotnem pavšalnem dodatku k plači ne strinja.
Albanski uporniki pri Skopju
24. 03. 2001 00.00
Del albanskih skrajnežev v Makedoniji se je iz Tetova premaknil proti vasi Gračane, ki je od Skopja oddaljena le slabih 10 kilometrov, leži pa ob jugoslovansko-makedonski meji, je danes poročal makedonski časnik Dnevnik. Skrajneži naj bi se naselili v zapuščene hiše v vasi, kmalu pa naj bi tam odprli novo fronto. Makedonski premier Ljubčo Georgievski je sinoči potrdil, da makedonska vojska še ni začela operacije za uničenje albanskih skrajnežev, in dodal, da se šibka makedonska država oborožuje in pridobiva čas. Georgievski je to izjavil na skopskem letališču, medtem ko je vojska prevzela štiri ukrajinske helikopterje, pričakujejo pa še dve pošiljki helikopterjev iz Grčije.
V Bukarešti bodo usmrtili 300.000 psov
25. 02. 2001 00.00
Dvesto prebivalcev romunske prestolnice je nedavno protestiralo proti načrtu mestnih oblasti o usmrtitvi kakih 300.000 potepuških psov, ki se klatijo po mestnih ulicah. "Nasprotujemo masakru" je pisalo na nekaj transparentih, zdravnika Liviuja Harbuza, ki so ga mestne oblasti zadolžile za vodenje načrta, pa so poimenovali "nacistični doktor Mengele". Pse naj bi najprej polovili, nato bodo nekaj dni v zavetišču, na koncu pa jih čaka usmrtitev. Pred smrtjo jih lahko rešijo le ljubitelji živali, ki jim bodo ponudili dom in ne bodo pustili, da se potepajo po ulicah. Lani so potepuški psi ogrizli skoraj 20.000 Bukareštancev.
Clinton pozval k mirovnemu procesu
20. 01. 2001 00.00
Od novega ameriškega predsednika Georga W. Busha Palestinci pričakujejo "resnično oživitev mirovnega procesa", so v Gazi sporočile palestinske oblasti. V uradnem sporočilu so namreč zapisali, da upajo, da bodo z novo ameriško administracijo vzpostavili trdne odnose. Palestinske oblasti so tudi pozdravile dosedanja prizadevanja odhajajočega predsednika Billa Clintona za mir na Bližnjem vzhodu.
Pred hrvaško-slovenskim srečanjem
06. 01. 2001 00.00
Slovenska in hrvaška diplomacija sta pripravljeni na reševanje najpomembnejših odprtih vprašanj, tudi najtežjega o meji na morju, sta v sicer ločenih pogovorih, včeraj povedala slovenski in hrvaški zunanji minister Dimitrij Rupel in Tonino Picula. Hrvaški minister je ob tem menil, da bi bila slovenska ratifikacija sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS) prvi znak, da sta državi zmožni sporazumno reševati vprašanja o meji.
Vprašanja ob tragediji v Kaprunu
12. 11. 2000 00.00
Reševanje ob sobotni nesreči vzpenjače v avstrijskem smučarskem središču pod Kitzsteinhornom je steklo v nedeljo zjutraj, ko so vzleteli helikopterji in se je na delo odpravilo približno 900 reševalcev. Dopoldne je v predoru še vedno tlelo in zdelo se je, da iskanje žrtev ne bo možno. Požar pa je vseeno dokončno ugasnil in okrog petnajste ure so reševalci vstopili v notranjost in začeli na dan prinašati trupla. Skoraj zagotovo so med žrtvami: 52 Avstrijcev, 42 Nemcev, 17 Japoncev, 8 Američanov, 1 Hrvat in 2 Slovenca. Drugih zaenkrat še niso prepoznali. Nekateri so menda omagali le nekaj metrov pred izhodom iz predora.
Rusija ne proučuje podelitve političnega zatočišča Miloševiću
06. 10. 2000 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je danes izjavil, da ruske oblasti ne proučujejo vprašanja morebitne podelitve političnega zatočišča dosedanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Kot je še zatrdil ob obisku v kazahstanski Astani, v Moskvi doslej niso dobili nobene tovrstne prošnje, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Po besedah ruskega premiera je mirna rešitev krize v ZRJ še vedno možna, vsa razhajanja pa bi morali sprti strani reševati s pogajanji. Moskva je še naprej pripravljena v Beograd poslati svoje pogajalce, ki bi sedli za mizo z vsemi sprtimi stranmi, je dejal Kasjanov in dodal, da Rusijo pri tem še naprej vodijo načela demokracije. Predsednik ruske dume Genadij Seleznjov pa je na današnji novinarski konferenci izjavil, da se je v ZR Jugoslaviji zgodil državni udar, med katerim se je Vojislav Koštunica razglasil za predsednika. Ob tem je Seleznjov izrazil obžalovanje, ker v ZRJ niso poslušali pozivov iz Moskve, naj spor rešijo s političnimi sredstvi in ob upoštevanju odločitve ustavnega sodišča. Po mnenju predsednika spodnjega doma ruskega parlamenta "se v ozračju kaosa, ki je nastalo v državi in ga Koštunica ne more nadzirati, glas zakonito izvoljenega jugoslovanskega parlamenta ne sliši". To ga spominja na dogodke v Romuniji, pa tudi v Rusiji iz let 1991 in 1993. Seleznjov je še dejal, da nova oblast v Jugoslaviji ne bo zakonita, pa tudi trajna ne. Obe strani je pozval, naj nemudoma začneta politični dialog.
Mura (ne)mirna reka?
26. 09. 2000 00.00
Prebivalci ob Muri, ki niti ne vedo, kje je meja, a jih to tudi ne zanima, želijo in zahtevajo, da mejne črte sploh ne bi bilo. Zato bi moral biti sporazum o čezmejnem sodelovanju v gospodarstvu, kulturi,
Podpis sporazuma o sodelovanju
24. 09. 2000 00.00
Pri brodu na reki Muri med Hotizo in Svetim Martinom na Muri so županih hrvaških občin Sveti Martin, Mursko Središče in Podturen ter slovenskih Lendava in Turnišče podpisali sporazum o sodelovanju na gospodarskem področju, v kulturi, turizmu, športu, lovu in ribolovu. Sporazum med drugim predvideva tudi prosto gibanje prebivalcev obeh držav na območju narodnega parka Mura na obeh straneh reke z osebno izkaznico. Formalno bi sporazum sicer veljal le, če bi ga potrdili vladi oziroma parlamenta obeh držav, kot tak pa pomeni poziv oblastem obeh držav, da prisluhnejo prebivalcem ob meji, rešijo težave in jim omogočijo prijaznejše življenje.
Za ZRJ dovolj remi
20. 06. 2000 12.36
Moštva predtekmovalne skupine C na evropskem nogometnem prvenstvu bodo v sredo zaigrala odprt nogomet. Kar tri od štirih ekip za zanesljivo napredovanje potrebujejo zmago, izjema je reprezentanca ZR Jugoslavije v dvoboju s Španijo, ki ji glede na razplet zadostuje že točka. Slovenija, Norveška in Španija pa morajo igrati na zmago, čeprav so ob določenih razpletih možne tudi druge kombinacije.
Kmalu obletnica začetka vračanja iz izgnanstva
19. 04. 2000 11.35
Delegati 83 krajevnih organizacij Društva izgnancev Slovenije so vlado in parlamentarne stranke pozvali, naj nemudoma opravijo uskladitev predloga zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine in ga nato pošljejo v tretjo obravnavo v DZ. Pričakujejo, da bo predlog omenjenega zakona sprejet do zborovanja, ki ga Društvo izgnancev Slovenije skupaj s krajevnimi organizacijami pripravlja v nedeljo, 4. junija. Na njem se bodo slovenski izgnanci in druge žrtve vojnega nasilja spomnili 55. obletnice začetka vračanja iz izgnanstva v domovino.
Podobnik se je sestal s Hotižani
06. 03. 2000 15.52
Podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik se je v okviru današnjega obiska v Prekmurju najprej ustavil v Hotizi, kjer se je pogovoril s predstavniki domačinov in občine Lendava ter si ogledal kraj zadnjega incidenta. Hotižani so Podobniku ponovili svoje zahteve - vzpostavitev stanja pred osamosvojitvijo, meja na reki Muri, ojačitev obrambnega nasipa in odprava dvolastniških izkaznic.
Združevanje SLS in SKD
20. 10. 1999 21.21
Svet Slovenskih krščanskih demokratov se je nocoj zbral na seji, na kateri med drugim razpravlja o poteku združevanja s Slovensko ljudsko stranko. V SKD priznavajo, da je prišlo med njihovo in ljudsko stranko do velikega razhajanja. Najbolj jih je razburil zadnji predlog SLS, po katerem bi bilo razmerje v vodstvenih organih nove stranke ena proti 2,2. Predsednik SKD Lojze Peterle je to ob današnjem zasedanju sveta imenoval poskus sovražnega prevzema. Krščanskim demokratom ne ustreza model, ki ga ponuja ljudska stranka, je povedal Peterle, saj pomeni priključitev, ne pa združitev, obenem pa pomeni tudi vstop v vlado.
Upravni odbor Glasbene matice kliče na pomoč
11. 05. 1999 21.14
Upravni odbor Glasbene matice (GM) poziva italijansko vlado oz. parlament, slovensko vlado in obe krovni organizaciji, da s skupnimi veljavnimi mednarodnimi obveznostmi rešijo GM, ki se je znašla v izredno slabi finančni situaciji.
Zbornica zdravstvene nege želi pridobiti pooblastila
11. 05. 1999 16.31
Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester, 12. maju, bo Zbornica zdravstvene nege, stanovska organizacija slovenskih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, jutri, v sredo, Novem mestu pripravila slovesnost s podelitvijo priznanj tistim članicam, ki so pomembno prispevale k razvoju, uveljavljanju in prepoznavnosti stroke. Danes pa je vodstvo zbornice na novinarski konferenci opozorilo predvsem na zakonsko neurejenost področja zdravstvene nege, na nepriznanost stroke ter na težave, s katerimi se že več let srečuje zbornica.
Slovenija in Hrvaška na prvem srečanju s Perryem
05. 05. 1999 08.29
Srečanje predstavnikov Slovenije in Hrvaške z nekdanjim ameriškim obrambnim ministrom Williamom Perryjem, ki so ga pripravili v washingtonskem hotelu ''The Westin Fairfax'' v Washingtonu, na pol poti med veleposlaništvoma obeh držav, je, sodeč po skupni izjavi hrvaškega in slovenskega veleposlaništva v ZDA po pogovorih, pokazalo, da se problemi kopenske meje med državama lahko rešijo v relativno kratkem času.