režim
Nobelova nagrada za literaturo Kitajcu Gao Xingjianu
12. 10. 2000 00.00
V Parizu živeči kitajski pisatelj Gao Xingjian je nepričakovani dobitnik letošnje Nobelove nagrade za literaturo. 60-letni pisatelj je nagrado prejel za opus, ki ga označuje "univerzalna veljava, grenko spoznanje in jezikovna premišljenost," je danes v Stockholmu sporočila Švedska akademija in dodala, da je Gao Xingjian, ki je kot prvi Kitajec prejel to nagrado, kitajski prozi in dramatiki odprl nove poti.
Zemin čestital Koštunici
07. 10. 2000 00.00
Kitajski predsednik Jiang Zemin je danes čestital Vojislavu Koštunici kot novemu jugoslovanskemu predsedniku. Jiang je Koštunici zaželel miren prevzem novega položaja, uresničitev prizadevanj za stabilnost in napredek ZRJ.
Stavke in blokade cestnega prometa
02. 10. 2000 00.00
V Srbiji se od zgodaj zjutraj stavke in blokade cestnega prometa vrstijo, protestniki pa zatrjujejo, da bodo na ulicah vztrajali dokler jim beograjski režim ne vrne ukradenih glasov.
Slovenija podpira odločitev srbskega naroda
30. 09. 2000 00.00
Slovenija se pridružuje izjavam in podpori EU srbskemu narodu ob njegovi zgodovinski odločitvi na predsedniških in parlamentarnih volitvah preteklo nedeljo, so danes sporočili z zunanjega ministrstva. Slovenija meni, da bo ta odločitev vodila v novo, demokratično in sodobno ZRJ.
Zmagovalec še ni znan
26. 09. 2000 00.00
Tudi v današnjih jutranjih urah še ni zagotovo znano kdo je zmagovalec predsedniških in parlamentarnih volitev v ZR Jugoslaviji. Tako jugoslovanski režim in opozicija trdita, da sta zmagala. Prvič pa se je zgodilo, da je Miloševićeva stranka priznala, da so izidi izredno tesni.
Češka proti tistim, ki zanikajo genocid
21. 09. 2000 00.00
Spodnji dom češkega parlamenta je sprejel dopolnilo zakona, s katerim bo odslej možen kazenski pregon tistih, ki zanikajo genocid, ki sta ga izvajala nacistični in komunistični režim. V 200-članski zbornici je 97 poslancev glasovalo za zakon, 86 pa jih je bilo proti. Proti dopolnilu zakona so glasovali vsi poslanci Komunistične stranke in večina poslancev vladajoče Socialdemokratske stranke. Nov dopolnjen zakon predvideva do tri leta zapora za tiste, ki zanikajo genocid totalitarnih režimov, in podaljšuje na pet let zaporno kazen za tiste, ki spodbujajo rasizem in nacizem. Zakon mora potrditi še zgornji dom češkega parlamenta.
33. mednarodni obrtni sejem v Celju
10. 09. 2000 00.00
Do 17. septembra bo v Celju na ogled 33. mednarodni obrtni sejem, ki velja za
Osrednja slovesnost v Bazovici
10. 09. 2000 00.00
Pred sedemdesetimi leti so na tržaškem krasu blizu vasi Bazovica usmrtili štiri slovenske rodoljube in antifašiste. Na smrt jih je italijansko fašistično sodišče obsodilo, ker so izvedli bombni atentat na uredništvo tržaškega fašističnega dnevnika. Danes popoldne je bila v spomin na ta dogodek v Bazovici osrednja slovesnost. Udeležilo se je je okoli 5.000 ljudi. Proslava v čast bazoviškim junakom se je začela s prihodom 1500 pohodnikov s poti spomina. Italijanski fašistični režim si je z različnimi ukrepi prizadeval poitalijaniti slovensko in hrvaško prebivalstvo, ki je živelo v takratni italijanski državi. Na smrt obsojeni so pripadali ilegalni narodno revolucionarni organizaciji Borba. Ta se je kot del narodno obrambne organizacije Tiger borila za osvoboditev Primorske in Istre in njuno priključitev Jugoslaviji. Zaradi številnih atentatov so Borce razkrili, večina aktivistov pa so je ob izbruhu druge svetovne vojne priključila Osvobodilni Fronti. Slovesnost se je pričela s prihodom udeležencev tradicionalnega pohoda Bazoviških žrtev, nakar je sledilo polaganje več desetin vencev, s katerimi so številne krajevne uprave in organizacije tako iz zamejstva kot iz Slovenije počastile spomin na štiri bazoviške junake. Udeležence je nato pozdravil predsednik Odbora za proslavo bazoviških žrtev Milan Pahor, ki je med drugim dejal, da imena Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča pričajo o nezlomljivem odporu Slovencev proti raznarodovalnemu fašizmu. Kljub hudim časom so Slovenci vztrajali in vzdržali, je dejal Pahor, ki je še poudaril, da so bazoviški junaki prvi šli v smrt za pravično stvar, se pravi za zrušenje fašizma in za dosego svobode. Spomin nanje je tudi obveza za boljšo prihodnost in za sožitje, so pa tudi istočasno simbol odpora in miru. Slavnostna govornika na proslavi sta bila tržaški senator gibanja Oljke Fulvio Camerini in znani duhovnik ter javni in kulturni delavec iz Beneške Slovenije msgr. Marino Qualizza.
SSK in ZLSD o avnojskih sklepih
04. 09. 2000 00.00
Predsednik Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) Danijel
Butros Gali pomagal Ruandi da kupi orožje
03. 09. 2000 00.00
Britanski tednik The Observer je poročal, da je nekdanji generalni sekretar Združenih narodov Butros Butros Gali v času, ko je bil egiptovski zunanji minister, pomagal pri prepričevanju egiptovske vlade, naj proda orožje režimu v Ruandi. Z orožjem, ki ga je Egipt v letih 1990 in 1993 prodal Ruandi, je hutujski režim od aprila do julija 1994 pobil več kot 800.000 Tutsijev in režimskih oporečnikov, še piše The Observer, ki vpletenost Butrosa Galija utemeljuje na podlagi dokumentov, ki so jih našli na ruandskem veleposlaništvu v Kairu.
"Izginil" Ivan Stambolič
26. 08. 2000 00.00
Štiriindvajset ur po skrivnostnem izginotju Ivana Stamboliča, nekdanjega srbskega predsednika in nekdanjega mentorja zdajšnjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča, še vedno ni sledi za pogrešanim. Srbska policija je medtem zaslišala njegove svojce in očividce. Nekateri opozicijski voditelji in Stamboličevi prijatelji menijo, da je bil ugrabljen. Nekdanji vodja srbskih komunistov Stambolič je politik, kateremu se lahko Miloševič zahvali za svoj politični vzpon. Vrsto let je bil Miloševič varovanec v preteklosti zelo vplivnega Stamboliča. Ko se je Miloševič leta 1987 povzpel na oblast, pa se je od svojega dolgoletnega mentorja in sopotnika dokončno ločil. Stambolič je Miloševičevo politiko v 90. letih večkrat kritiziral. Med drugim je podprl študentske demonstracije proti režimu v letih 1996/97, Demokratična opozicija Srbije pa ga je še nedavno omenjala kot svojega morebitnega predsedniškega kandidata na jesenskih zveznih volitvah. Stamboliča, ki se v petek ni vrnil z jutranjega teka, so po vsej verjetnosti ugrabili, je v sinočnjem pogovoru za črnogorsko televizijo povedal vodja opozicijske Socialdemokratske unije Žarko Korač. Obtožil je režim, da ne posreduje nobenih podatkov o delovanju številnih paravojaških skupin in strankarskih milic. Stamboličevi sosedi so povedali, da so pred njegovo hišo opazili belo dostavno vozilo, v katerem naj bi bile neznane osebe. Po poročanju beograjskega radia B2-92 so očividci povedali, da naj bi ugrabitelji Stamboliča odpeljali z belim golfom. Stambolič se je v vrh Komunistične partije Srbije povzpel v 70-ih letih, predsednik Srbije pa je postal v 80-ih. Takrat je bil mentor Miloševiča, ki je bil bančnik z obetavno politično kariero. Jeseni leta 1987 je Miloševič, takrat že vodja srbskih komunistov, izvedel svojevrsten puč in Stamboliča prisil k odhodu s položaja srbskega predsednika. Stambolič se je nato umaknil iz politike. Po dolgoletnem molku se je sredi 90. let oglasil kot oster kritik Miloševičeve politike in se pridružil neodvisnemu beograjskemu Evropskemu gibanju. Posebni odposlanec ZN za čovekove pravice Jiri Dienstbier je v pismu zunanjemu ministru ZRJ Živadinu Jovanoviču izrazil veliko zanimanje za nenadno izginotje Stamboliča.
Pogovor Albrightove in Teneta
22. 08. 2000 00.00
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright se je z direktorjem ameriške obveščevalne službe CIA Georgeom Tenetom včeraj po telefonu pogovarjala o objavi dokumentov, povezanih z vojaškim udarom v Čilu leta 1973 ter obdobjem generala Augusta Pinocheta. Tiskovni predstavnik State Departmenta je povedal, da nameravata Albrightova in Tenet o tem vprašanju še govoriti.
Odkrivanje policijskih radarjev s prenosnimi telefoni
17. 08. 2000 00.00
V začetku naslednjega leta bo v Veliki Britaniji realiziran projekt Eagle (Orel), ki bo lastnikom mobilnih telefonov omogočil odkrivanje policijskih radarjev. Ker še ni znano, če je bo takrat vsa zadeva sploh legalna, avtorji zaenkrat ostajajo anonimni.
Kuvajt mobiliziral vojsko
10. 08. 2000 00.00
Kuvajt je zaradi groženj Iraka mobiliziral del vojske in sinoči tudi sklical sestanek z veleposlaniki arabskih in zahodnih držav, da bi jih obvestil o razmerah. Iraški predsednik Sadam Husein je namreč kuvajtske in savdske voditelje ta teden označil z "izdajalci", ker britanskim in ameriškim letalom s svojega ozemlja dovolijo bombardiranje Iraka. Iraški dnevnik Babel pa je prejšnjo nedeljo poročal, da je Irak "zmožen dati novo lekcijo" kuvajtskim voditeljem, če bodo nadaljevali "sovražno" politiko do Iraka.
Tuji tisk o političnih razmerah v ZRJ
07. 08. 2000 12.06
Tuji časniki ocenjujejo politične razmere v ZR Jugoslaviji pred bližnjimi predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami. Švicarski Basler Zeitung meni, da režim v Beogradu ne razpihuje po naključju strahu ravno pred volitvami, norveški Aftenposten pa ugotavlja, da je Milošević ponovno uspešen s strategijo delitve in vladanja. Tudi nizozemski de Volkskrant se strinja, da se namerava jugoslovanski predsednik z vsemi sredstvi obdržati na oblasti.
Nove smrtne žrtve na Kosovu
06. 08. 2000 20.08
Voditelji zmernih Srbov na Kosovu so iz virov blizu režima v Beogradu izvedeli, da naj bi ta pripravljal napade nanje, je danes sporočil predstavnik Srbskega nacionalnega sveta (SNV), oče Sava. Povedal je, da obstaja možnost, da bo beograjski režim organiziral umore ali atentate na člane SNV in dodal, da gre le za informacijo, ki jo je že posredoval misiji ZN in mirovnim silam KFOR in da ne morejo vedeti, ali je resnična ali ne.
Nove smrtne žrtve na Kosovu
06. 08. 2000 00.00
Voditelji zmernih Srbov na Kosovu so iz virov blizu režima v Beogradu izvedeli, da naj bi ta pripravljal napade nanje, je danes sporočil predstavnik Srbskega nacionalnega sveta (SNV), oče Sava. Povedal je, da obstaja možnost, da bo beograjski režim organiziral umore ali atentate na člane SNV in dodal, da gre le za informacijo, ki jo je že posredoval misiji ZN in mirovnim silam KFOR in da ne morejo vedeti, ali je resnična ali ne.
Koštunica kandidat za opozicijo
30. 07. 2000 09.59
Petnajst voditeljev srbske opozicije se je na včerajšnjem srečanju v Beogradu strinjalo, da kot protikandidata jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću na septembrskih predsedniških volitvah v ZRJ predlaga Vojislava Koštunico, voditelja Demokratične stranke Srbije (DSS). Srečanja se sicer ni udeležil Vuk Drašković, vodja največje srbske opozicijske stranke Srbsko gibanja obnove (SPO), ki je že pred dnevi sporočilo, da bo volitve bojkotiralo.
Jugoslovanska vlada ostaja grožnja za mir
29. 07. 2000 09.09
Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj zatrdil, da jugoslovanska vlada ostaja grožnja za mir, ter obenem izrazil podporo opoziciji v Srbiji in Črni gori. Clinton je tudi pozdravil uspeh Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo - ta je bil ustanovljen lani po koncu kosovske vojne - in sklad v vrednosti 150 milijonov dolarjev za spodbujanje gospodarskih aktivnosti v regiji, ki ga je ta teden oblikovala Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD).
EU obsoja Miloševićev manever
28. 07. 2000 19.34
Vodstvo Socialistične stranke Srbije (SPS) je danes sporočilo, da bo Slobodan Milošević kandidiral na predsedniških volitvah, ki bodo potekale 24. septembra, potem ko je danes dobil podporo svoje SPS.
Zaprta meja med Albanijo in Črno goro
24. 07. 2000 21.55
Jugoslovanska vojska je včeraj zaprla mejo med Albanijo in Črno goro, je danes sporočilo albansko zunanje ministrstvo. S tem je potrdilo pisanje današnjih črnogorskih Vijesti, ki so poročale, da so pripadniki jugoslovanske vojske sinoči blizu mejnega prehoda Božaj vrnili čez jugoslovansko-albansko mejo vse tiste potnike iz Albanije, ki niso imeli vizuma jugoslovanskih oblasti.
Zunanji ministri za rešitev krize v ZRJ
15. 07. 2000 10.46
Zunanji ministri držav JV Evrope so na konferenci na Ohridu danes oblikovali skupno izjavo, v kateri so opozorili, da bi najnovejša politična kriza v ZRJ lahko ogrozila stabilnost na območju, in pozvali k vrnitvi vseh beguncev na Kosovo ter vzpostavitvi visoke stopnje avtonomije v pokrajini. Podprli so tudi vse demokratične sile v ZRJ, ki jih zatira režim jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, in poudarili nujnost pospešitve in uresničitve Pakta stabilnosti za JV Evropo. V izjavi so poudarili, da čakajo trenutek, ko bo demokratična Jugoslavija sodelovala s sosednjimi državami in se vključila v mednarodno skupnost in njene strukture.
Odzivi na črnogorsko resolucijo
09. 07. 2000 14.22
Potem ko je črnogorski parlament v noči na soboto na izredni seji v Podgorici sprejel resolucijo, v kateri je zavrnil spremembe jugoslovanske ustave, ki jih je v četrtek sprejel parlament ZRJ, je tiskovni predstavnik State Departmenta Philip Riker za beograjski zasebni Radio B2-92 dejal, da je Washington v zvezi z ustavnimi spremembami v ZRJ zahteval od predsednika Črne gore Mila Đukanovića, naj se vzdrži prenagljenih enostranskih korakov.
Varnostni svet opozarja talibane
07. 07. 2000 11.23
Varnostni svet ZN je sinoči zahteval, da sprte strani v Afganistanu brez pogojev in odlašanja obnovijo pogajanja pod pokroviteljstvom ZN. VS ZN je talibanski režim obtožil, da ozemlje, ki ga nadzoruje, uporablja za urjenje teroristov in poskuse destabilizacije drugih držav. Pri tem je VS ZN še zagrozil, da je mogoče v prihodnje pričakovati nove ukrepe proti talibanom. Leta 1999 je VS ZN zamrznil finančna sredstva Afganistana v tujini in prepovedal zračni promet s to državo.
Priprt še en Draškovićev atentator
01. 07. 2000 18.12
Včeraj je prišlo do velikega preobrata v preiskavi v zvezi z atentatom na Draškovića. Srbska policija je aretirala in črnogorskim kolegom izročila Vladimirja Jovanovića Japonca iz Beograda, ki je osumljen, da je sodeloval pri napadu na vodjo SPO. Jovanović se je tako v črnogorskem zaporu pridružil bratoma Ivanu in Milanu Lovriću, ki sta prav tako iz Beograda in ki ju je policija v Črni gori aretirala tri dni po atentatu. Drašković in SPO obdolžujeta beograjski režim, da je v ozadju atentata nanj, toda ta trditev postaja zaradi izročitve Jovanovića močno vprašljiva, saj je težko verjeti, da bi Beograd podaril svojim nasprotnikom tako ''težak'' dokaz, ki bi ga bremenil in kakorkoli povezal z napadom na vodjo vplivne opozicijske stranke v Srbiji.
Miloševićev sin zaprl diskoteko
29. 06. 2000 19.13
Marko Milošević (26), sin jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, je moral zaradi slabega obiska zapreti svojo diskoteko Madona v Požarevcu, je poročal beograjski časopis Danas. Diskoteka na prostem sprejme več tisoč ljudi, željnih plesa, in velja za največjo, najsodobnejšo in najdražjo v Srbiji.
Ljubljanski svetniki končali junijsko sejo
27. 06. 2000 08.13
Mestni svet ljubljanske mestne občine je na današnji seji sprejel osnutek odloka o ureditvi plovbe, s katerim se ureja plovbni režim, pristanišča ali pristani, javni prevoz, oddajanje čolnov na Ljubljanici in Savi, in ga poslal v nadaljnjo proceduro. Na podlagi danes sprejete informacije je mestni svet mestno upravo zadolžil, da pripravi predlog strateških usmeritev razvoja in trženja turizma v Ljubljani z akcijskim načrtom pospeševanja turizma v Ljubljani od 2000 do 2003. Nato so svetniki sprejeli še osnutek odloka o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda Zavoda za turizem Ljubljana ter osnutek odloka o merilih za določanje dežurstev prodajaln. Dali pa so tudi soglasje Javnemu zavodu Lekarna Ljubljana za izplačilo sredstev povečane delovne uspešnosti za leto 2000 v višini 44 odstotkov od skupne vsote sredstev za plače ter javnemu zavodu Zdravstveni dom Ljubljana za izplačilo sredstev povečane delovne uspešnosti za leto 2000 v višini 5,8 odstotka od skupne vsote sredstev za plače.
Črnogorska opozicija obsoja nastop v ZN
25. 06. 2000 14.26
Visoki funkcionar Socialistične narodne partije (SNP) Dragan Koprivica je dogajanje v zvezi z minulo sejo Varnostnega sveta Združenih narodov imenoval ''še eno prevaro črnogorskega režima'', piše podgoriška Pobjeda. Ta režim je sporočil, pojasnjuje Koprivica, da se je šef črnogorske diplomacije Branko Lukovac udeležil seje VS ZN, pozabil pa je povedati najbolj pomembno stvar, namreč da je bil Lukovac član delegacije Slovenije.
'Ilegalni'' obisk v Črni gori
22. 06. 2000 19.56
Tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je kljub nasprotovanju beograjskega režima obiskala Črno goro. V Njivicah tik ob meji s Hrvaško je zbirala podatke o napadih črnogorskih rezervistov na Dubrovnik pred devetimi leti. Čeprav uradnih informacij ni, obisk haške tožilke je namreč potekal v največji tajnosti, se je zvedelo, da naj bi ji Đukanovićeva vlada predala obsežno dokumentacijo o napadih črnogorskih rezervistov na Dubrovnik. Gre za sporne in nepojasnjene dogodke iz leta 1991, ko je takratni črnogorski predsednik Bulatović, sedanji zvezni premier, črnogorskim rezervistom v sestavu jugoslovanske vojske ukazal napad na nemočno mesto, ki takrat še ni imelo svoje obrambe.
ZDA obsodile napad na Draškovića
17. 06. 2000 15.01
Črnogorska policija je po uradnih podatkih sinoči priprla domnevne atentatorje vodje Srbskega gibanja obnove Vuka Draškovića. Namestnik črnogorskega notranjega ministra Vuk Bošković je za državno televizijo povedal, da so priprli storilce in njihove pajdaše, vendar še ne vedo, kdo je ukazal atentat. Po poročanju srbske tiskovne agencije Beta Bošković ni omenjal niti imen, niti števila priprtih.