režiser
Festival dokumentarnega filma v Leipzigu
03. 11. 1999 18.51
V nedeljo so v Leipzigu na 42. mednarodnem festivalu podelili zlate golobe za najboljše dokumentarne in animirane filme. Zlatega goloba za celovečerni dokumentarni film je dobil poljski film Takšna zgodovina režiserja Pawla Lozinskiga, denarna nagrada pa znaša 10.000 nemških mark. Glavno nagrado za kratki dokumentarni film je dobil ruski režiser Dmitry Kabakov za delo Sam. Zlatega goloba za najboljši animirani film je mednarodna žirija podelila kanadskima filmskima ustvarjalkama Wendy Tilby in Amandi Forbis.
Delavnice za sodobne scenske umetnosti
02. 11. 1999 21.11
V Ljubljani so se danes začele štiridnevne Delavnice za sodobne scenske umetnosti v organizaciji Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti (SLKD), namenjene vsem, ki jih zanimajo gib, ples in gledališče. Aktivnosti se bodo odvijale v Plesnem studiu Intakt in Dijaškem domu Ivan Cankar v Ljubljani.
Nagrade na festivalu MESS tudi Slovencem
01. 11. 1999 18.22
Petintrideseti mednarodni gledališki festival MESS se je sinoči v Sarajevu zaključil s podelitvijo nagrad najboljšim. Zlati lovorov venec za najboljšo vlogo so dobili Jernej Šugman iz Slovenije, Bedia Begovska iz Makedonije in Dragan Jovičić iz BiH, nagrado za najboljšo režijo pa je prejel slovenski režiser Eduard Miler za predstavo Baal.
Almodovar se poteguje za oskarja
30. 10. 1999 12.26
Španski režiser Pedro Almodovar se bo s filmom Vse o moji mami potegoval za oskarja v kategoriji tujih filmov. Film je komedija z argentinsko igralko Cecilio Roth v vlogi Manuele, mame najstnika, ki umre ne da bi spoznal svojega očeta. Manuela se po sinovi smrti poda v Barcelono, da bi našla očeta, argentinskega transvestita in mu prebrala zadnji stavek iz sinovega dnevnika.
O krasnem novem svetu
27. 10. 1999 16.06
Režiser Eduard Miler, ki je na slovenskih odrih uprizoril že vrsto del sodobnih nemških dramatikov Achternbuscha, Muellerja, Brechta idr., bo v petek v Slovenskem mladinskem gledališču predstavil svojo interpretacijo Hinkemanna - ''drame o kruti, nečloveški družbi, v kateri je človek obsojen na moralni propad, še posebej, če se po čemerkoli razlikuje od povprečja in ga okolje zavrže''; avtor Ernst Toller, politični revolucionar, socialist in utopist, pred vzponom Brechtove dramatike znan in vpliven tudi na Slovenskem, je delo napisal v 20. letih med prestajanjem petletne zaporne kazni. Režiser poudarja, da je Hinkemanna ob pomoči dramaturginje Žanine Mirčevske v precejšnji meri obdelal, da bi se osredotočil na človekovo samouničevalnost na intimni in globalni oz. družbeni ravni.
Kusturica bo znova snemal film o Romih
26. 10. 1999 14.01
Režiser Emir Kusturica je napovedal snemanje filma o deportaciji romunskih Romov med drugo svetovno vojno. Kusturica, ki je v Romunijo prišel zaradi predstavitve svojega filma Črna mačka, beli mačkon, se je srečal z neuradnim voditeljem romunskih Romov Florinom Cioabo, znanem tudi po vzdevku Kralj vseh Romov. Kusturica, ki je v preteklosti že snemal filme o življenju Romov, pravi, da čuti tesno povezanost z romsko manjšino. Po Cioabovih besedah je v drugi svetovni vojni življenje izgubilo skoraj 200.000 Romov, potem ko so bili pregnani, kakih 9000 pa jih je preživelo. Polovico romunskih Romov so privrženci pronacističnega diktatorja Iona Antonescuja odpeljali v koncentracijsko taborišče Bug v današnji Moldaviji, druge pa so madžarske oblasti opreljale v Transilvanijo, ki je bila med drugo svetovno vojno del Madžarske. Po uradnih podatkih naj bi danes v Romuniji živelo kakih 400.000 Romov.
Filmske sličice fotografa Petra Braatza
21. 10. 1999 13.51
Na Filmskem skladu Republike Slovenije na Miklošičevi 38 bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo nemškega fotografa in cineasta Petra Braatza pod naslovom Ko filmska podoba obmolkne. Razstava je zastavljena dvojno - konceptualno predstavlja fotografije, večinoma črnobele, ki so podrejene očesu filmskega režiserja, koronološko ali razvojno pa življenjsko pot danes 40-letnega avtorja. Izbor fotografij prikaže, kar mu je najbolj pri srcu, to pa so film, glasba in Bela krajina.
Zločin na Kozjem otoku
21. 10. 1999 07.44
Dramo Uga Bettija Zločin na Kozjem otoku v avtorski interpretaciji Damirja Zlatarja Freya bo štiričlanski ansambel Koreodrame premierno uprizoril v Ljubljani, 27. oktobra, na odru Drame SNG. Po treh uprizoritvah tega dela minulo poletje v Kopru, v okviru Primorskega poletnega festivala, ki jih velja razumeti kot ''preverjanje nove predstave na gostovanju'', bo to prava premiera, poudarja Frey: zaradi Ljubljane - domovanja Koreodrame in zaradi novemu prostoru prilagojene postavitve. Bettijevo dramsko zgodbo je režiser očistil časovnih in krajevnih določil, zanima ga predvsem, kaj se zgodi, ko se s prihodom drugega spola na otok v treh ženskah ''prebudi strast in terja svoj dolg'', pa tudi, kaj vse je človek pripravljen žrtvovati, da bi bil ljubljen.
Sveža, a Čehovu verna Utva
15. 10. 1999 14.43
V Slovenskem mladinskem gledališču začenjajo novo sezono z ''moderno klasiko'', z uprizoritvijo Utve A.P. Čehova. Režiser Tomi Janežič je z dramaturško pomočjo Primoža Jesenka in desetčlanskim igralskim ansamblom (v njem sta tudi od septembra letos dva nova člana SMG, Sebastijan Cavazza in Romana Šalehar) predstavo pripravljal skoraj deset mesecev.
Pravljica o svetlobi
12. 10. 1999 20.01
Lutkovno gledališče iz Maribora je danes v Etnografskem muzeju v Zagrebu odigralo predstavo Pravljica o svetlobi avtorice Bine Štampe-Žmavc. Predstava sodi v okvir razstave Udomačena svetloba Slovenskega etnografskega muzeja (SEM) iz Ljubljane, ki jo bodo jutri po treh mesecih gostovanja zaprli.
Dvakrat Krleža v Ljubljani
12. 10. 1999 14.35
Z uprizoritvama dram V agoniji in Leda hrvaškega avtorja Miroslava Krleže bo Hrvaško narodno gledališče (HNK) iz Zagreba na gostovanju 15. in 16. oktobra v ljubljanski Drami zaokrožilo ciklus postavitev dram o Glembajevih. Z najnovejšim gostovanjem se po besedah ravnatelja SNG Drame Ljubljana Janeza Pipana nadaljujejo intenzivni stiki z osrednjim hrvaškim gledališčem, ki niso bili pretrgani niti v času vojne na Balkanu.
Goldonijev Sluga dveh gospodarjev v MGL
05. 10. 1999 16.23
Druga premiera na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega v sezoni 199/2000 bo - za domačo noviteto, Flisarjevimi Sončnimi pegami - komedija Carla Goldonija Sluga dveh gospodarjev. Po novem prevodu Srečka Fišerja jo je v maniri commedie dell'arte režijsko pripravil Boris Kobal. Premiero so, kot so povedali na današnji predstavitvi v MGL, zaradi obolelosti v ansamblu prestavili s 7. na 14. oktober.
Spielberg spet televizijski režiser
02. 10. 1999 09.07
Dvakratni dobitnik oskarja, ameriški režiser Steven Spielberg, se bo prvič po letu 1986 spet lotil televizijske režije. Kot trdi časnik New York Times, naj bi šla pogajanja o snemanju televizijske nadaljevanke z vojaško vsebino - ta potekajo s televizijsko mrežo NBC - počasi h koncu. Gre za serijo, v kateri ima glavno besedo skupina mladeničev, ki deluje v elitnih enotah ameriških marincev. Nadaljevanko naj bi snemali v studiih Spielbergove družbe Dreamworks. Slavni režiser naj bi prevzel tudi režijo pilota, uvodnega filma ob začetku predvajanja nanizanke. Spielberg je za televizijo nazadnje snemal v 80. letih, ko je režiral nekaj delov nadaljevanke ''Amazing stories''.
Podelitev filmskih nagrad v Berlinu 4. decembra
29. 09. 1999 18.02
Kakih 30 filmov iz približno 15 držav se bo potegovalo za velike evropske filmske nagrade, ki jih bodo podelili 4. decembra v Berlinu v gledališču Schiller. Nagrade bodo podelili člani Evropske filmske akademije, ki ji predseduje nemški režiser Wimm Wenders, nominiranci v kategorijah najboljši film, najboljši igralec, najboljši scenarij itd. pa bodo znani v začetku novembra. Med tridesetorico izmed 200 izbranih filmov se bodo za nagrade med drugim potegovali Prične se danes francoskega režiserja Bertrand Taverniera, Vse o moji mami Španca Pedra Almadovarja, Pismo Portugalca Manoela de Oliveira, Mali tat Franocza Erica Zonce, Ponovno najdeni čas francosko-čilenskega režiserja Raoula Ruiza in Rosetta belgijskih bratov Dardenne. Tudi ljubitelji kina bodo imeli možnost do 31. oktobra glasovati za nagrade občinstva v kategoriji najboljši igralec, najboljša igralka in najboljši režiser, in sicer za filme, ki so bili na sporedu med 1. novembrom leta 1998 in 1.novembrom letos. Glasovati je možno prek kuponov, ki so na voljo v različnih evropskih filmskih revijah ali prek <A href=http://www.arthurandersen.com/film_awards target=_blank>interneta</A>.
Režiser Srdjan Karanović bo predstavil svojo knjigo
27. 09. 1999 17.54
Filmski režiser in scenarist Srdjan Karanović bo jutri ob 19.30 v ljubljanski knjigarni Vale Novak predstavil knjigo o nastajanju svojega, mednarodnega priznanega filma Virdžina o nedavno končani vojni na območju nekdanje Jugoslavije.
Turki prepovedali predvajanje kurdskega filma Ax
26. 09. 1999 16.26
Turško kulturno ministrstvo je prepovedalo predvajanje kratkega kurdskega filma Ax (Ozemlje). Kurdski režiser Kazim je za omenjeni film na različnih mednarodnih filmskih festivalih dobil številne pohvale in nagrade.
Podelili nagrade v San Sebastian
25. 09. 1999 20.28
Glavni zmagovalec letošnjega 47. mednarodnega filmskega festivala v severnem španskem mestu San Sebastianu je francoski film C'est qoui la vie? režiserja Francoisa Dupeyrona, ki je prejel zlato školjko za najboljši film.
Uglasbitev Ruttmannovega filma
25. 09. 1999 17.18
V Kinoteki bodo cinefili jutri lahko prisluhnili nenavadni ''uglasbitvi'' nemega filma Berlin, simfonija velemesta, ki ga je leta 1927 posnel režiser Walther Ruttmann, tokrat pa bo na ogled ob spremljavi dveh berlinskih didžejev.
Podgorškovi Temni angeli usode v Hamburgu
24. 09. 1999 13.47
Na 4. mednarodnem festivalu novega filma, ki se bo to soboto, 25. septembra, začel v Splitu, bosta Slovenijo zastopali dve cienastki, Maja Weiss in Hana W. Slak. Prva se bo predstavila z uspešnim dokumentarcem Cesta bratstva in enotnosti, ki so ga prikazali poleti že na mednarodnem filmskem festivalu v Sarajevu. Hrvaški selektorji so izbrali tudi kratki film Vrvohodec Slakove. Slednji se bo po porotorškem festivalu domačega filma tokrat prvič pokazal v tujini.
Antonio Banderas bo upodobil nikaraškega pesnika
24. 09. 1999 08.34
Španski igralec Antonio Banderas bo v nastajajočem filmu o nikaraškem pesniku in pisatelju Rubenu Dariu igral glavno vlogo, je pred kratkim sporočil scenarist filma, pisatelj Julio Valle Castillo. Režiser filma s proračunom približno 30 milijonov dolarjev, ki bo doživel svetovno premiero na canneskem filmskem festivalu leta 2000, bo španski režiser Carlos Saura.
Ljubljanska Drama v novo sezono
23. 09. 1999 19.35
Ljubljanska Drama začenja novo sezono 1999/2000 s 13 skicami iz romana Idiot ruskega pisatelja F. M. Dostojevskega v ''montaži'' in režiji Mileta Koruna. Premiera bo v četrtek, 30. septembra, ob 19. uri na velikem odru SNG Drame. Prvo jesensko premiero sta na današnji novinarski konferenci predstavila ravnatelj Drame Janez Pipan in režiser Korun.
O ruskem filmu tudi na srečanju z gosti
16. 09. 1999 18.15
O retrospektivi ruskega filma, ki se bo pod naslovom Nedokončane pesmi - ''kontroverzne'' mojstrovine ruskega povojnega filma drevi začela v kinoteki, bo tekla beseda tudi na jutrišnji novinarski konferenci z ruskimi filmskimi gosti v čitalnici Arhiva Republike Slovenije.
Zlati lev Kitajcu Zhang Yimouju
12. 09. 1999 09.01
Zmagovalec 56. beneške Mostre je kitajski film Niti eden manj (Not one less) režiserja Zhanga Yimouja. 49-letni režiser je tako dobil že drugega zlatega leva po letu 1992, ko je žirijo prepričal s filmom Zgodba o Qiu Ju. Tokrat je zmagal v konkurenci 18 filmov iz 11 držav. Žiriji je predsedoval jugoslovanski režiser Emir Kusturica.
Uspešen simpozij o Hermanu Potočniku - Noordungu
11. 09. 1999 11.27
V Mariboru se je popoldne končal prvi mednarodni znanstveni simpozij o Hermanu Potočniku Noordungu. Dvodnevni seminar je organizirala mariborska univerza v počastitev 70-letnice prvega natisa Potočnikove kjige Problem vožnje po vesolju, udeležili pa so se ga nekateri najvidnejši strokovnjaki za vesolje iz ZDA in Rusije, med njimi Jurij Mihajlovič Baturin.
Spielberg bo režiral naslednji filmski projekt pokojnega Stanleya Kubricka
08. 09. 1999 07.24
Po poročanju britanskega dnevnika The Sunday Times bo ameriški režiser Steven Spielberg režiral futuristični film z naslovom AI, o robotu fantu, ki ga posvoji ženska brez otrok. Omenjen film naj bi bil po pisanju dnevnika naslednji filmski projekt pokojnega režiserja Stanley Kubricka, ki je umrl marca letos, in sicer samo nekaj dni potem, ko je zaključil snemanje svojega zadnjega filma Široko zaprte oči (Eyes Wide Shut). Filmski studio Warner Bros., s katerim je Kubrick sodeloval mnogo let, in Kubrickova družina so navdušeni nad možnostjo, da bi Spielberg, dolga leta tesen Kubrickov prijatelj, izpeljal omenjen projekt, še piše The Sunday Times.
Mednarodni filmski festival v Limi
06. 09. 1999 15.06
Drugi mednarodni festival gledališča in glasbe v Limi je odprla francoska predstava Vrnitev v puščavo (Retour au desert) Bernarda Marie Koltesa. Sicer na festivalu sodeluje 14 skupin iz vsega sveta. Režiser predstave je Laurent Gutmann, medtem ko so igralci, ki so predstavo odigrali v španščini, Peruanci. ''Zelo rad delam v tujini in rad uprizarjam francoske predstave s tujimi igralci, saj imajo ti drugačno domišljijo kot naši'', je povedal Gutmann.
Fokinova Preobrazba v Cankarjevem domu
06. 09. 1999 13.32
V Cankarjevem domu bodo novo gledališko sezono začeli drevi z gostovanjem vrhunske gledališke skupine iz Moskve, ki bo med 6. in 12. septembrom na odru Gallusove dvorane uprizarjala delo Preobrazba.
Kmalu 56. beneški filmski festival
29. 08. 1999 09.42
Na letošnjem 56. beneškem mendarodnem filmskem festivalu, ki bo potekal od 1. do 11. septembra, bo na ogled 120 filmov v šestih kategorijah, od katerih se jih bo 18 potegovalo za nagrade, je sporočil direktor festivala Alberto Barbera.
Maradona zdaj tudi filmski igralec
28. 08. 1999 17.09
Nekdanji najboljši argentinski nogometaš Diego Maradona se je pri 38 letih in po koncu nogometne kariere podal še pred filmske kamere. Maradona je dobil manjšo vlogo v italijanskem filmu z naslovom Navijači (Tifosi).
Snemali bodo četrtega Pobesnelega Maxa
26. 08. 1999 16.59
Mel Gibson je prav navdušen nad tem, da bo spet igral v apokaliptični sagi Pobesneli Max, je sporočil režiser in scenarist George Mueller, ki film že pripravlja. Gibson mora prej končati še dva projekta z dvema nemškima režiserjema. Z Wimom Wendersom sodeluje pri snemanju filma Hotel za milijon dolarjev (Million Dollar Hotel), jeseni pa bo igral glavno vlogo v filmu Rolanda Emmericha z naslovom Patriot. 43-letni avstralski igralec je prvega Pobesnelega Maxa igral pred dvajsetimi leti, v drugem delu leta 1981 in v tretjem leta 1985.