reforma
Fides v odgovoru Golobu: Plačna reforma ne odraža posebnosti zdravstva
24. 11. 2024 16.21
Zdravniški sindikat Fides vztraja, da plačna reforma v javnem sektorju v zdravstvenem stebru ne odraža posebnosti poklicev v zdravstvu. Težave v zdravstvenih zavodih tako ostajajo, s tem pa tudi njihove stavkovne zahteve, so zapisali v odziv na besede premiera Roberta Goloba. Dodajajo, da z aroganco ni možno priti do rešitev.
Golob o nizki podpori njegovi stranki in vladi: Razumel sem sporočilo
23. 11. 2024 07.41
Potem ko je vladi uspelo pod streho spraviti reformo plač v javnem sektorju, je premier Robert Golob optimističen tudi glede drugih reform. Kot je dejal v intervjuju za STA, je plačna reforma namreč "motivacijska zmaga" in "trasira pot za sprejemanje ostalih reform". Tudi na morebitno gospodarsko krizo se Slovenija že pripravlja, zagotavlja. Spregovoril je tudi o precej nizki javnomnenjski podpori stranki Gibanje Svoboda in vladi, ki jo izkazujejo ankete, a je prepričan, da se trend že obrača. "Sem pa razumel sporočilo, zato sem odpovedal večino službenih poti v tujino in se bom prvenstveno posvečal temu, kako izboljšati položaj ljudi v Sloveniji." Urad predsednice sicer dogovor zanika.
Trump za novega finančnega ministra izbral milijarderja Bessenta
23. 11. 2024 08.20
Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump je za položaj finančnega ministra v svoji vladi izbral finančnika z Wall Streeta, milijarderja Scotta Bessenta. Ta je znan po zavzemanju za znižanje davkov ter zmanjšanje proračunskega primanjkljaja. Trump je v petek predstavil še nekaj članov svoje ekipe.
'Plačno reformo kot pozitivno vidi tudi Mednarodni denarni sklad'
21. 11. 2024 15.55
Plačno reformo v javnem sektorju kot pozitivno vidi tudi Mednarodni denarni sklad, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal finančni minister Klemen Boštjančič. Predstavniki sklada, ki so bili te dni na redni vmesni misiji v Sloveniji, so po njegovih besedah ocenili, da gre za tipičen primer resne dolgoročne reforme.
Višje plače javnih uslužbencev: kdo bo dobil koliko?
15. 11. 2024 17.09
190.000 zaposlenih v javnem sektorju si mane roke. Vlada in sindikati so po dve leti trajajočih pogajanjih namreč podpisali kolektivne pogodbe oziroma anekse in dogovore, ki so podlaga za uveljavitev sprememb v plačnem sistemu s 1. januarjem. Nihče v javnem sektorju več ne bo imel določene plače nižje od minimalne, plače javnih uslužbencev pa se bodo vsakoletno usklajevale z inflacijo. Kako konkretno pa se bodo spremenile plače zaposlenih? Funkcionarji pridejo sicer na vrsto šele kasneje, a se jim bo čakanje dodobra splačalo.
Fides podpisal aneks, a opozoril: To ni nobena plačna reforma
15. 11. 2024 15.59
V zdravniškem sindikatu Fides so sprejeli odločitev, da pristopijo k podpisu aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike. Kljub temu pa večji del stavkovnih zahtev še naprej ostaja neuresničen in predmet nadaljnjih stavkovnih pogajanj, so sporočili. Stavka zdravnikov in zobozdravnikov, ki se je začela 15. januarja, se tako nadaljuje.
Vlada in sindikati javnega sektorja podpisali krovno kolektivno pogodbo
15. 11. 2024 06.24
Vlada in sindikati javnega sektorja so podpisali kolektivne pogodbe oziroma anekse in dogovore, ki so podlaga za uveljavitev sprememb v plačnem sistemu s 1. januarjem. Podpise pod kolektivno pogodbo za javni sektor je prispevalo 32 od skupno 46 sindikatov, kar pomeni, da je zahtevani kvorum za uveljavitev pogodbe izpolnjen. Premier Robert Golob je podpis označil za zgodovinski podvig, tudi sindikalista Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek ga vidita kot velik dosežek. Število prisotnih sindikatov daje legitimnost podpisu dokumentov, meni premier. Vrstijo se tudi odzivi drugih.
'Čeprav je stavka z novelo zakona praktično onemogočena, se bo nadaljevala'
13. 11. 2024 14.11
Pogajalci vlade in sindikatov, ki so sodelovali v okviru pogajanj za plačni steber v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi, so parafirali anekse h kolektivnim pogodbam in ločen stebrni dogovor. Kolektivne pogodbe je parafirala tudi vodja plačnega stebra zdravstva in socialnega varstva na sindikalni strani. Sindikat Fides ob tem sicer pozdravlja ureditev karierne poti zdravnikov in zobozdravnikov, a opozarja, da plačne anomalije ostajajo, zato se bo stavka zdravnikov nadaljevala.
GZS: Nekatera podjetja bodo imela trikrat višji račun za elektriko
12. 11. 2024 17.06
Odjemalci energije ta mesec prejemajo prve položnice, na katerih je omrežnina obračunana po novem sistemu. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so zato znova opozorili, da bo nov sistem obračuna omrežnine delu gospodarstva močno povečal stroške za električno energijo. Po njihovih navedbah so prvi računi potrdili, da bodo nekatera podjetja imela celo za trikrat višji račun za električno energijo. Vlado pozivajo k rešitvam, ki bi ublažile negativne posledice novega sistema za gospodarstvo.
Rok Cvetko: Dosedanja pogajanja so bila navadna farsa
12. 11. 2024 11.02
Vladna stran je sindikate javnega sektorja obvestila, da lahko kolektivne pogodbe in ostale predvidene akte po posameznih stebrih parafirajo do srede. Sindikati drugega stebra, med njimi tisti, ki zastopajo vojake, policiste, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi ter poklicne gasilce, ne nameravajo pristopiti k parafiranju dokumentov, od vlade pa pričakujejo, da ponovno preuči predloge sindikalne strani. Vlado so ob tem opozorili, da ima še čas, da naslovi določena vprašanja.
Plačna reforma v javnem sektorju: kolikšen bo dvig plač?
10. 11. 2024 20.07
Bo 1,4 milijarde evrov težka plačna reforma v javnem sektorju sploh zaživela? Tik pred podpisom se je namreč pojavil nov zaplet. Sindikati policistov, vojakov, pravosodja in gasilcev, ki v pogajanjih tvorijo takoimenovani drugi steber, so sporočili, da v ponedeljek kolektivne pogodbe z vlado ne bodo parafirali. Razlog pa: vlada ni prisluhnila njihovim zahtevam.
Od umorjenega Kennedyja do Watergata in Monice Lewinsky
03. 11. 2024 16.00
Pomembno je razlikovati med ambicijami predsednikov in omejitvami, na katere naletijo v času svojega predsedovanja. Vse, kar so povedali med predsedniško kampanjo, je lahko postranskega pomena, saj imajo omejena pooblastila. Lincoln denimo ni želel državljanske vojne, Roosevelt je želel končati depresijo, Reagan je želel spodbuditi gospodarstvo in Bush verjetno ni imel namena narediti invazije na Afganistan. A so nastopile še druge sile in spodkopale njihovo predsedstvo ter odločile o končnem cilju. In kaj so prinesli ameriški predsedniki med in po drugi svetovni vojni?
Kaj prinaša nov plačni sistem v javnem sektorju?
24. 10. 2024 19.40
Kakšne novosti prinaša težko pričakovan nov plačni sistem v javnem sektorju? Ključni del zakona je nova plačna lestvica, ki določa 67 plačnih razredov, razpon med njimi pa – namesto trenutnih štirih odstotkov – znaša tri odstotke. Plačni razredi se določijo v nominalni vrednosti, pri tem pa se prvi plačni razred določi v višini vrednosti minimalne plače za leto 2024. Vrednost plačnih razredov se usklajuje enkrat letno.
'Kriminalizacija posilstva v zakonu bi povzročila resne motnje v zakonskih zvezah'
12. 10. 2024 16.21
Kriminalizacija posilstva v zakonu je v Indiji je postala vroča tema, saj vlada nasprotuje prizadevanjem za reformo zakona, ki dovoljuje prisilne spolne odnose znotraj zakona, če je žena starejša od 18 let. Indijski zakon iz kolonialne dobe tako še vedno ščiti zakonske partnerje pred kazenskimi sankcijami za posilstvo. Ta zakon ostaja ena izmed najspornejših zakonodaj v Indiji, kjer imajo že tako epidemijo posilstev.
V DZ večinska podpora predlogom za davčne spremembe
10. 10. 2024 10.08
DZ je predloge vseh šestih novel davčnih zakonov, ki jih je vlada pripravila s ciljem povečanja konkurenčnosti gospodarstva, ocenil kot primerne za nadaljnjo obravnavo. Zdaj jih bo v obravnavo najprej dobil odbor za finance, pri čemer je po napovedih poslancev, tudi koalicijskih, mogoče pričakovati kar nekaj dopolnil.
Vlada v Bruselj pošilja proračunske načrte do leta 2028
10. 10. 2024 20.17
Vlada je potrdila srednjeročni fiskalno-strukturni načrt za obdobje 2025–2028, ki ga mora Slovenija tako kot vse članice EU letos prvič poslati v Bruselj. V njem zapisani ukrepi bodo srednjeročno zagotovili ohranjanje javnofinančnega primanjkljaja pod tremi odstotki BDP ter zmanjševanje dolga proti referenčni meji 60 odstotkov BDP.
'Izpuščeni obsojenci se bodo morali ponovno vrniti v zapore'
10. 10. 2024 15.25
Vlada je izdala odlok o ugotovitvi zaostrenih varnostnih razmer zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih za prestajanje kazni zapora ter določitvi začasnih ukrepov, je na novinarski konferenci po seji vlade povedala ministrica za pravosodje Andreja Katič. Odlok predvideva tudi možnost začasne prekinitve prestajanja zaporne kazni. Kot je poudarila ministrica, gre za začasne ukrepe, ki se lahko, če se situacija ne bo izboljšala, podaljšajo. Bistveno je, da se kazen zapora obsojencu lahko prekine, če zato ne obstajajo varnostni zadržki. Tu se upoštevajo okoliščine, kot so osebnost obsojenca, njegova varnostna ocena, nevarnost izmikanja nadaljnjemu prestajanju kazni, način nastopa kazni, vrsta in način storitve kaznivega dejanja. Čas prekinitve se obsojencu ne šteje v čas prestajanja kazni, obsojenci se bodo morali ponovno vrniti v zapore, je pojasnila.
Zakaj je – ob isti bruto plači – neto plača na Hrvaškem in v Avstriji višja?
10. 10. 2024 06.00
Bomo Slovenci dočakali nižje davke na plače, kar je že večkrat obljubil premier Robert Golob? Da se bo to zgodilo še v tem mandatu, obljublja finančni minister Klemen Boštjančič. Vendar pa razbremenitev plač pogojuje z obdavčitvijo premoženja. Razlog? Da Slovenija ostane socialna država z javnim zdravstvom in šolstvom. Primerjali smo plače v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem na primeru diplomirane medicinske sestre. Kdo dobi na koncu meseca več v svojo denarnico?
'Navajeni smo, da nas malo podcenjujejo. Nič hudega, bomo še presenetili'
05. 10. 2024 17.05
Predsednik SD Matjaž Han je po klavzuri stranke povedal, da je SD skrbnik koalicijske pogodbe in to želi biti tudi vnaprej. Ugotavlja, da je stranka pol leta po tem, ko je postal njen predsednik, konsolidirana in enotna. Po naslednjih parlamentarnih volitvah pa si SD želi prevzeti "bistveno pomembnejšo in močnejšo vlogo".
Golob: Gospod Netanjahu, ustavite to vojno takoj!
27. 09. 2024 15.59
Premier Robert Golob je na splošni razpravi svetovnih voditeljev ob začetku 79. Generalne skupščine ZN izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja pozval, naj konča vojno. "Gospod Netanjahu, zaustavite to vojno takoj," je dejal ob aplavzu prisotnih in med govorom večkrat udaril po govorniškem pultu. Dejal je tudi, da se je Varnostni svet vedno manj sposoben učinkovito odzvati na večje konflikte in za to obtožil pet stalnih članic, ker postavljajo na prvo mesto nacionalne interese.
Davčna reforma: Je razbremenitev dela v tem mandatu še realna?
19. 09. 2024 06.12
Zaradi vladnega predloga davčnih sprememb je dokončno počilo med predstavniki gospodarstva in finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem. Po tem, ko je po predstavitvi predloga davčne reforme minister Boštjančič kritike davčnih sprememb iz podjetniških vrst označil za politikantsko vpitje, so zdaj iz gospodarskih organizacij sporočili, da izstopajo iz ministrovega strateškega sveta za davke, da davčnim spremembam nasprotujejo ter da ne bodo sodelovali pri pripravi naslednjega paketa davčnih sprememb.
Vlada in sindikati po šestih urah za skupno mizo brez dogovora
16. 09. 2024 06.53
Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so šest ur iskali kompromisne rešitve za še odprte člene novega plačnega zakona. Kot je po koncu pogajanj povedal glavni vladni pogajalec, finančni minister Klemen Boštjančič, se o vsem niso uspeli uskladiti in nadaljujejo v torek zjutraj v okviru delovne skupine za zakon.
Kako preprečiti, da bi javno zdravstvo ostalo brez vrhunskih zdravnikov?
12. 09. 2024 06.00
Medtem ko v bolje plačane službe bežijo medicinske sestre in zdravniki in ko ni jasno, ali bodo v mariborskem kliničnem centru ostali brez onkologije, so na zdravstvenem ministrstvu razgrnili spremembe javnega in zasebnega sektorja. Zdravniki v javnem zdravstvu ne bodo mogli več delati za zasebnika na samoplačniškem trgu. Glavna točka novele zakona o zdravstveni dejavnosti pa so podjemne pogodbe. Zaposlene naj bi za delo motivirali z manj obdavčenimi podjemnimi pogodbami, olajšava pa bo veljala le, če bodo podjemno pogodbo sklenili s svojim delodajalcem. Je to rešitev ali nas čaka prebeg preostanka javnega zdravstva v zasebni sektor? Kje je zdravstvena reforma, ki jo je premier obljubljal za leto 2024? Kaj se dogaja z najdlje trajajočo stavko zdravnikov v zgodovini Slovenije? V oddaji 24UR ZVEČER smo gostili ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel.
Avtobusni prevozi: kdo je 'kriv', da dva ponudnika obvladujeta trg?
06. 09. 2024 11.09
Javni potniški promet v Sloveniji v zadnjih letih doživlja dramatične spremembe. S trga so "izbrisali" vrsto manjših prevoznikov, zdaj ga obvladujeta le dva ponudnika, ki – tako ministrstvo za okolje – kršita koncesijsko pogodbo in opuščata izvajanje prevozov. Toda: kako smo prišli do te točke? Zakaj je državna revizijska komisija razveljavila razpis, ki bi manjšim ponudnikom omogočal dostop do trga in zakaj, tudi zahvaljujoč Agenciji za varstvo konkurence, konkurence danes praktično ni?
Prvi paket davčnih sprememb: bo državni svet odgovoril z vetom?
03. 09. 2024 06.00
Kaj se obeta prvemu paketu davčnih sprememb, ki ga je v petek le uspelo sprejeti vladi Roberta Goloba? S predlaganimi davčnimi spremembami ni bilo povsem zadovoljno niti gospodarsko ministrstvo. Ni večkrat obljubljene razbremenitve plač, ni gospodarskega združenja, ki bi v teh ukrepih našlo nekaj, kar bi spodbujalo gospodarsko rast, ni niti natančnih finančnih učinkov paketa. Na udaru pa samostojni podjetniki, zdajšnji predlagani davčni sveženj najbolj številčno vpliva na normirance in privabljanje kadra iz tujine. Jih vlada res vabi ali pošilja naše strokovnjake v tujino? Podjetniki in obrtniki se sprašujejo, ali gre tu za diskirminacijo slovenskega kadra. Kakšen bo epilog v parlamentu?
Vlada na dopisni seji potrdila prvi paket davčnih sprememb
30. 08. 2024 20.32
Vlada je skladno z napovedmi na dopisni seji potrdila sveženj predlogov davčnih sprememb. Medtem ko vladna stran poudarja, da želijo z njim prispevati k ustvarjanju spodbudnega okolja za razvojne kadre in dodatno okrepiti konkurenčnost gospodarstva ter dodano vrednost, pa v gospodarskih združenjih izražajo nezadovoljstvo.
Kritike na prvi del davčne reforme: 'Pričakovanja niso bila izpolnjena'
29. 08. 2024 06.00
Dobili smo davčno reformo oziroma njen prvi del. Razbremenitve plač, za katero je predsednik vlade Robert Golob zatrdil, da je prvi imperativ, ni. Kot kaže, so namesto tega prvi imperativ postali samostojni podjetniki, zdajšnji predlagani davčni sveženj namreč najbolj številčno vpliva na normirance. Finančni minister Klemen Boštjančič je sicer predstavil olajšanje pogoja za soudeležbo zaposlenih v lastništvu podjetij in davčne pobude za zagonska podjetja, so pa davčno ugodnejši pogoji za tujce do 40 let tisti, ki so na noge dvignili podjetnike in obrtnike. Ni gospodarskega združenja, ki bi v teh ukrepih našlo kar bi spodbujalo gospodarsko rast, se je ostro odzvalo gospodarstvo, minister Boštjančič pa ocenjuje, da gre za politikantsko vpitje.
Razbremenitve visoko obdavčenega dela ne bo vsaj še dve leti
26. 08. 2024 20.12
Vlada naj bi v sredo obravnavala paket davčnih sprememb, večina naj bi v veljavo stopila z naslednjim letom. Namen prvega paketa sprememb je izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva, privlačnosti delovnega okolja in privabljanje tujih naložb.
Pred 'vročo politično jesenjo' so se začele parlamentarne počitnice
16. 07. 2024 06.09
Začele so se parlamentarne počitnice, ki po poslovniku državnega zbora trajajo do 31. avgusta. V tem času ni rednih zasedanj DZ in delovnih teles, lahko pa so sklicane izredne seje. Po oddihu čaka DZ tudi odločanje o zakonskih predlogih za ključne strukturne reforme aktualne vlade, med drugim prenova javnega plačnega sistema in zdravstvena reforma.
Člani ESS pri izhodiščih za pokojninsko reformo na nasprotnih bregovih
12. 07. 2024 12.55
Člani ekonomsko-socialnega sveta (ESS) so znova sedli za skupno mizo. Med glavnimi temami je obravnava izhodišč za pokojninsko reformo. Medtem ko delodajalci opozarjajo, da je treba začeti razmišljati o zniževanju njihovih prispevnih stopenj in daljšanju delovne dobe zaposlenih, sindikalna stran poudarja ravno nasprotno.