regionalni razvoj
Konferenca Euro Info Centrov
23. 11. 2000 00.00
V Pragi se danes začenja tridnevna letna konferenca Euro Info Centrov, ki se je ob predstavnikih Evropske komisije udeležujejo predstavniki 282 centrov iz skupaj 26 držav, med njimi tudi predstavniki treh slovenskih Euro Info Centrov, in sicer iz Ljubljane, Maribora in Kopra. Teme srečanja so tri: osrednja je vzpostavitev tesnejšega sodelovanja oziroma povezovanja med mrežami, ki jih je Evropska unija podobno kot mrežo EIC postavila v podporo podjetniškemu sektorju, druga je širitev EU in njene posledice ter priložnosti za podjetja, tretja, posebna tema letošnje konference pa je elektronsko trgovanje.
Kam z zasavsko preteklostjo?
19. 10. 2000 00.00
V Domu svobode v Trbovljah je včeraj potekala okrogla miza z naslovom Kam z Zasavsko revolucionarno preteklostjo? Pripravila jo je tamkajšnja civilna iniciativa, na njej pa so sodelovali tudi priznani teoretiki, filozofi, sociologi in politologi, med drugimi Rastko Močnik, Božidar Debenjak in Tonči Kuzmanić. Udeležili pa so se je tudi zasavski župani ter predstavniki ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, zadolženi za regionalni razvoj. Glede misli, da je Zasavje leglo komunistične preteklosti je Kuzmanić menil, da se preteklosti ni potrebno sramovati, pravzaprav so lahko nanjo Zasavčani ponosni.
O financiranju malih in srednjih podjetij
11. 10. 2000 00.00
V okviru Mednarodne konference o financiranju malih in srednjih podjetij, ki poteka od 10. do 13. oktobra 2000 v Hotelu Golf na Bledu, je bila danes organizirana tiskovna konferenca na isto temo. Na njej so sodelovali mag. Maja Tomanič Vidovič, državna sekretarka za malo gospodarstvo, MMGT, mag. Zdenka Kovač, direktorica Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, g. Peter Kastelic, nacionalni koordinator za SEP, g. Albin Kerec, predstavnik Zavoda RS za zaposlovanje.
Kozjanski regijski park gostitelj simpozija o naravi
15. 09. 2000 00.00
V Gradu Podsreda v Kozjanskem regijskem parku se je danes začel dvodnevni bavarsko - slovenski simpozij za naslovom "Natura 2000. Izzivi za Slovenijo, kandidatko za EU". Na simpoziju, ki ga prireja Kozjanski regijski park v sodelovanju z Bavarsko akademijo za varstvo narave in urejanja krajine, se bodo udeleženci pogovarjali o ohranjanju narave in njeni biološki pestrosti. Slovenija se kot ena izmed kandidatk za vstop v EU vse bolj zaveda izzivov in nalog, ki jih prinaša proces približevanja skupni evropski naravovarstveni politiki. Z maastrichtsko pogodbo, ki so jo članice Evropske unije podpisale leta 1992, so namreč sprejele obvezo in pravila ravnanja z naravno dediščino ter načine njenega vključevanja v vsa področja politike Evropske unije. Ohranjanje narave in njene biološke pestrosti predstavlja središče aktivnosti 5. akcijskega programa varstva okolja. Te aktivnosti temeljijo na direktivah o varstvu ptic, flore, favne in habitatov. Načrtovana usmeritev Slovenske akademije za varstvo narave, razvoj podeželja in regionalni razvoj predstavlja pomemben korak v smislu uresničevanja novih nalog znotraj pridružitvene strategije. Slovenija je v zadnjih letih sprejela in ratificirala vse glavne mednarodne konvencije s področja varstva narave, sprejela je zakon o ohranjanju narave, ki je v skladu z evropsko zakonodajo, ter dopolnila prostorski plan z usmeritvami pri načrtovanju in rabi prostora, ki bo v prihodnje omogočil ustanovitev novih naravnih parkov. Predvidoma do konca tega oziroma v začetku prihodnjega leta bosta vladi predloženi tudi dve uredbi o ustanovitvi regijskega parka Kočevje - Kolpa ter regijskega parka Snežnik. V zaključni fazi pa je tudi projekt kartiranja habitatnih tipov, ki bo osnova za vzpostavitev omrežja Natura 2000, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor, kjer menijo, da je omenjeni dvodnevni seminar zagotovo pomemben korak na poti k uskladitvi slovenske naravovarstvene politike z evropsko.
V Gornji Radgoni o gospodarstvu
02. 09. 2000 00.00
Ustanova Antona Trstenjaka in Pomurski sejem sta danes na sejmišču kmetijsko-živilskega sejma organizirala prvi Trstenjakov forum z naslovom Gospodarstvo in regionalizem ter s podnaslovom Gospodarstvo za identiteto -identiteta za gospodarstvo, katerega sta se udeležila tudi ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za ekonomske odnose in razvoj, Ciril Smrkolj in Marjan Senjur. Slednji je poudaril, da Slovenija med tranzicijskimi državami, kot so Češka, Madžarska in Poljska, dosega tolikšno stopnjo gospodarske rasti, da bi lahko veliko več sredstev namenila za regionalni razvoj.
Strmšnik o regionalnem razvoju
15. 08. 2000 00.00
S sprejemom zakonov o javnih financah in o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter podzakonskih aktov je Slovenija zaokrožila pravni okvir na področju Regionalna politika in koordinacija strukturnih mehanizmov. Implementacija zavez iz pogajalskega izhodišča bo zahtevna, nenazadnje tudi zaradi specifičnosti tega področja: v ozadju so pogajanja za strukturna sredstva, ki jih bo Slovenija prejela in po vključitvi tudi prejemala iz proračuna EU, ter za pogoje, pod katerimi bo ta sredstva dobivala. Kot je povedal državni sekretar za regionalni razvoj na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Igor Strmšnik, v pogajalskem izhodišču izhajamo iz predpostavke, da bo Slovenija leta 2003 iz strukturnih in drugih skladov unije dobila sredstva v višini treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko v bruseljsko blagajno ne bi plačala ničesar.
Denar iz Bruslja bi omogočil, da bi hitreje ujeli povprečje EU
15. 08. 2000 00.00
S sprejemom zakonov o javnih financah in o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter podzakonskih aktov je Slovenija zaokrožila pravni okvir na področju Regionalna politika in koordinacija strukturnih mehanizmov. V ozadju so pogajanja za strukturna sredstva, ki jih bo Slovenija prejela in po vključitvi tudi prejemala iz proračuna EU, ter za pogoje, pod katerimi bo ta sredstva dobivala. Kot je v pogovoru za STA med drugim povedal državni sekretar za regionalni razvoj na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Igor Strmšnik "bo morala Slovenija v prihodnjem obdobju zasledovati fiskalne cilje in se posvetiti doseganju maastrichtskih kriterijev, zato si bo težko privoščila bistveno povečanje lastnih razvojnih sredstev''. V primerjavi z ostalimi največjimi prejemnicami strukturnih pomoči v EU - Grčijo, Portugalsko, Španijo menimo, da pričakovanja niso pretirana. Denar iz bruseljske blagajne bi Sloveniji omogočil, da bi hitreje ujela povprečje EU," je dejal Strmšnik. Slovenija bo letos dobila približno 12 do 13 milijard tolarjev iz treh programov predstrukturne pomoči - ključnega finančnega instrumenta sodelovanja EU z ostalimi državami srednje in vzhodne Evrope Phare, programa za področje gospodarske infrastrukture Ispa in programa pomoči za področje kmetijstva in podeželskega razvoja Sapard. Obseg sredstev, ki naj bi jih Slovenija po vključitvi dobila iz evropskih strukturnih skladov, pa je odvisen tudi od uspešnosti pogajanj o delitvi Slovenije na dve regiji na razčlenitveni ravni NUTS 2: na ljubljanski, urbani del in ostalo Slovenijo. S posebnim razvojnim programom za Ljubljano, ki je s svojo razvitostjo sicer presegla upravičenost do sredstev iz strukturnih skladov EU, pa želi Slovenija tudi utemeljiti, da je prestolnica podobno kot npr. portugalska Lizbona, do teh pomoči še vedno upravičena.
Žetev na Madžarskem nad pričakovanji
05. 08. 2000 15.33
Madžarska naj bi letos po predhodnih ocenah požela 3,75 milijona ton žita, kar je nekaj več od prvotnih napovedi ministrstva za kmetijstvo in regionalni razvoj. Žito bodo poželi na več kot milijon hektarih površin. Pridelek je po besedah predstavnika kmetijskega ministrstva izvrstne kakovosti, povpraševanje po madžarskem žitu v tujini pa je veliko.
Žetev na Madžarskem nad pričakovanji
05. 08. 2000 00.00
Madžarska naj bi letos po predhodnih ocenah požela 3,75 milijona ton žita, kar je nekaj več od prvotnih napovedi ministrstva za kmetijstvo in regionalni razvoj. Žito bodo poželi na več kot milijon hektarih površin. Pridelek je po besedah predstavnika kmetijskega ministrstva izvrstne kakovosti, povpraševanje po madžarskem žitu v tujini pa je veliko.
Predstavniki EU o čistilni napravi
10. 07. 2000 14.19
V Celju so se danes mudili predstavniki Evropske unije oziroma evropskega sklada ISPO, ki so se s celjskim podžupanom Markom Zidanškom pogovarjali o možnosti sofinanciranja izgradnje čistilne naprave v Celju, za katero je potrebno zagotoviti 3,5 milijarde tolarjev.
Pododbor o prevzemanju pravnega reda EU
09. 07. 2000 08.19
V Ljubljani se bo danes sestal pododbor za regionalni razvoj, zaposlovanje in socialno politiko, ki je po Evropskem sporazumu eden od dvostranskih organov med Slovenijo in Evropsko unijo. Pododbor, ki ga bosta vodila Aleksandra Forte, državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, in Hugh Baker, namestnik vodje oddelka za Slovenijo v generalni direkciji za širitev Evropske komisije, bo preučil napredek, ki ga je Slovenija v zadnjem času dosegla pri prevzemanju pravnega reda EU na področjih, ki jih pododbor spremlja.
Prihodnji teden v parlamentu
02. 07. 2000 11.36
Prihodnji teden bo v parlamentu delovno v njegovih odborih in komisijah, saj morajo pripraviti posamezne točke dnevnega reda novega izrednega zasedanja, ki bo sklicano za 11. julija, namenjeno pa naj bi bilo izključno odločanju o svežnju t.i. evropske zakonodaje. Sicer pa bo vodstvo DZ jutri na redni novinarski konferenci med drugim predstavilo analizo obravnavanih točk na majskih in junijskih sejah DZ ter poročilo o mednarodni dejavnosti DZ v preteklih dveh mesecih in program teh dejavnosti za julij.
Predsednik vlade v Mariboru
21. 06. 2000 18.48
V Sloveniji moramo skrbeti za skladen regionalni razvoj, saj je to dobro za vse v državi, je danes med obiskom v Mariboru dejal predsednik vlade Andrej Bajuk. Slovenskega premiera je na prvi delovni obisk v Maribor povabil minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek. Bajuk si je v Mariboru najprej ogledal strelišče, ki zavira razvoj turizma pod Pohorjem, nato pa so ga na ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem seznanili s svojim delom in še zlasti s pripravo antibirokratskega programa. V okviru obiska se je Bajuk danes pogovarjal tudi z rektorjem Univerze v Mariboru Ludvikom Toplakom in dekani mariborskih fakultet ter z mariborskim županom Borisom Sovičem, predstavniki mestnega sveta in direktorjem Nove Kreditne banke Maribor Jožetom Glogovškom, udeležil pa se je tudi podelitve certifikatov kakovosti ISO 9001 in ISO 14001 v družinskem podjetju Razgoršek.
DS ni podprl veta na zakon o kmetijstvu
07. 06. 2000 20.42
Državni svet ni podprl predloga za odložilni veto na minuli teden sprejeti zakon o kmetijstvu, ki bo tako v skladu z zavezo Slovenije v pogajalskih izhodiščih z EU začel veljati do konca tega meseca. Na današnji seji so državni svetniki poleg tega obravnavali in podprli letno poročilo o poslovanju in delu sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja iz Ribnice za leto 1999 ter podprli predlog državne svetnice Vekoslave Krasovec za obvezno razlago 24. člena zakona o upravnih taksah.
Srečanje odbora za obmejno sodelovanje
06. 06. 2000 08.04
V Mariboru se je včeraj sestal skupni programski odbor za čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo v okviru programov Phare CBC in Interreg III. Člani odbora so potrdili program čezmejnega sodelovanja za obdobje od leta 2000 do 2006, ki ga bo sofinancirala Evropska unija.
Predsednik odbora regij v EU v Ljubljani
16. 05. 2000 16.28
Na povabilo v. d. ministra za ekonomske odnose in razvoj Marjana Senjurja se danes na obisku v Ljubljani mudi predsednik odbora regij v Evropski uniji Jos Chabert. Kot so sporočili z ministrstva, se je Chabert z gostiteljem, namestnikom direktorja vladne službe za evropske zadeve Radom Genoriem ter predsednikom parlamentarne komisije za evropske zadeve Lojzetom Peterletom pogovarjal predvsem o gospodarskih dosežkih Slovenije, novih političnih razmerah in izvajanju regionalnih strukturnih reform. Po mnenju Chaberta ima Slovenija v Bruslju zelo pozitivno podobo, odprta pa ostajajo nekatera vprašanja, predvsem regionalni razvoj in privatizacija. Chabert se bo popoldne srečal še z direktorjem Agencije za regionalni razvoj Ivom Piryjem.
Zamenjave v češki vladi
26. 04. 2000 19.44
Češka socaildemokratska vlada je končala najobsežnejše kadrovske spremembe od svojega oblikovanja julija 1998. Predsednik države Vaclav Havel je danes za novega ministra za regionalni razvoj imenoval Petra Lachnita, za novega prometnega ministra pa Jaromirja Schilinga.
Program čezmejnega sodelovanja
15. 03. 2000 15.09
Ob izteku prvega Pharovega programa čezmejnega sodelovanja za obdobje 1994-1999 je Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj, ki deluje v okviru ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, danes v Mariboru pripravila predstavitveno srečanje za uporabnike in izvajalce tega programa pod naslovom: ''Začetek konca - konec začetka''. Približno 150 udeležencev srečanja, med katerimi so bili tudi župani in drugi predstavniki sedemdesetih občin iz obmejnih regij, je direktor Agencije za regionalni razvoj Ivo Piry seznanil z dosedanjim potekom Pharovega programa čezmejnega sodelovanja in možnostmi, ki jih omenjeni program ponuja do leta 2006. Po njegovih besedah je Evropska unija Sloveniji za čezmejno sodelovanje z Italijo, Avstrijo in Madžarsko doslej namenila 35 milijonov evrov, za programsko obdobje od leta 2000 do leta 2006 pa naj bi naša država prejela za te namene letno sedem milijonov evrov.
Muzejo vabijo s popusti
15. 03. 2000 15.00
Šestindvajset muzejev v Sloveniji in Avstriji želi s posebnimi popusti na razstave privabiti več obiskovalcev. Z brezplačno kartico Društva za podporo muzejem in razstavam ''Museum Bonus Card Steiermark'' (Musis) dobijo obiskovalci od 15- do 20-odstotni popust za vstopnice ter dodatne ugodnosti v gostiščih in hotelih obeh držav.
Indeks človekovega razvoja narašča
18. 02. 2000 17.13
Stopnja revščine v Sloveniji, ki je leta 1996 znašala 14,1 odstotka, se povečuje, s tranzicijo pa se je povečala tudi dohodkovna neenakost. Slovenija se po indeksu človekovega razvoja (HDI) uvršča na 28. mesto med 174 svetovnimi državami. Omenjeni indeks je poleg indeksa o bruto domačem proizvodu (BDP) eden najpomembnejših indeksov, s katerimi strokovnjeki merijo razvitost države. Kot navaja Poročilo o človeških virih za leto 1999, ki ga je pripravil <a href=http://www.sigov.si/zmar/ target=_new>Urad za makroekonomske analize in razvoj</a>, se je vrednotni sistem v Sloveniji od leta 1992 precej spremenil - Slovenci npr. niso več tako sovražno usmerjeni do tujcev, ampak predvsem do drugačnih. Poročilo, ki obravnava tudi regionalni razvoj, ugotavlja, da slovenske regije kličejo po prenovi politike regionalnega razvoja. Razkorak med najslabše razvito pomursko regijo in najbolj razvito osrednjeslovensko regijo se je namreč še poglobil.
Zeman bo zamenjal pet ministrov
09. 02. 2000 08.45
Češki premier Miloš Zeman je včeraj obiskal predsednika države Vaclava Havla in mu predlagal zamenjavo petih ministrov. Gre za največjo preoblikovanje vlade, odkar je bil Zeman poleti 1998 imenovan za predsednika vlade.
Slovenija potrebuje regije
13. 01. 2000 16.29
Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja je v Radencih pripravil dvodnevni posvet o izvajanju zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki se ga udeležujejo predstavniki ministrstev, državnih uradov, Gospodarske zbornice Slovenije in strokovne javnosti. Slovenija mora upoštevati interese regij in občin, je uvodoma poudaril minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur. Vendar se ob tem, kljub zakonu o spodbujanju regionalnega razvoja, pojavljajo številne težave. Slovenija namreč nima pravne podlage za vzpostavitev regij, kar je po Senjurjevem mnenju ena od osnovnih ovir pri izvajanju regionalnih razvojnih programov. Regije naj bi namreč temeljile na skupnem interesu posameznih občin, ki bi se v regijo povezovale prostovoljno.
Najtežja pogajanja z EU še sledijo
30. 12. 1999 10.45
Širitvena pogajanja Evropske unije s šestimi kandidatkami prve skupine, med njimi s Slovenijo, bodo v prvi polovici prihodnjega leta prešla v odločilno obdobje. Unija je že napovedala, da se bo v prvih šestih mesecih leta 2000 s šesterico začela pogajati o še zadnjih šestih od skupaj 29 poglavjih pravnega reda, kolikor jih je s kandidatkami podrobno analizirala na screeningu. Med temi so najzahtevnejša področja, vključno s kmetijstvom in prostim pretokom oseb, ki zaskrbljenost vzbujajo predvsem na strani petnajsterice.
Sestanek slovensko-hrvaške gospodarske komisije
21. 12. 1999 20.11
Skladno z določili že podpisanega sporazuma o trgovinsko-gospodarskih odnosih med Slovenijo in Hrvaško ter sporazuma o prosti trgovini med državama je danes v Zagrebu potekalo tretje zasedanje meddržavne slovensko-hrvaške mešane komisije za gospodarsko sodelovanje in drugo zasedanje skupnega odbora za izvajanje sporazuma o prosti trgovini med državama. Slovensko delegacijo je na pogovorih vodila državna sekretarka v ministrstvu za ekonomske odnose odnose in razvoj Vojka Ravbar, hrvaško pa namestnica hrvaškega gospodarskega ministra Jasna Borič.
Pridelava koruze na Madžarskem
23. 10. 1999 12.30
Na Madžarskem pričakujejo, da bodo letos uresničili načrte in pospravili 6,5 milijona ton koruze. Spravilo koruze je po podatkih kmetijskega ministrstva že končano na skoraj polovici od 1,1 milijona hektarjev površin, posejanih s koruzo.
O razvoju obrti in malega gospodarstva
21. 10. 1999 16.07
''V vladi se zavedamo, da bi morali v Sloveniji na področju malega gospodarstva in obrti še veliko postoriti,'' je v uvodnem referatu na dvodnevnem strokovnem posvetovanju o aktualnih vprašanjih razvoja obrti in malega gospodarstva, ki ga je pod pokroviteljstvom Obrtne zbornice Slovenije organiziralo Društvo ekonomistov Ljubljane dejal minister za ekonomski razvoj Marjan Senjur.
Ekonomisti o malem gospodarstvu in obrti
18. 10. 1999 18.05
Društvo ekonomistov Ljubljane bo v Portorožu pod pokroviteljstvom Obrtne zbornice Slovenije (OZS) v četrtek, 21. oktobra, pripravilo dvodnevno strokovno posvetovanje o aktualnih vprašanjih razvoja obrti in malega gospodarstva. Letošnje posvetovanje bo namenjeno predvsem vprašanjem, kaj lahko slovenska obrt in malo gospodarstvo pričakujeta od EU.
Vlada začela usklajevati proračun
06. 10. 1999 20.24
Vlada se je danes podobno kot lani zaprla v grad Brdo pri Kranju in začela usklajevati proračun za naslednje leto. In ministri so spet pretiravali z zahtevki po denarju. Finančni minister Gaspari vztraja pri primanjkljaju pod enim odstotkom in če proračun do 15. oktobra ne bo usklajen, je možno tudi začasno financirnaje porabe.
Minister Senjur bo govoril na okrogli mizi
18. 09. 1999 16.57
Minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur, ki se mudi na mednarodni konferenci o prednostnih nalogah gospodarstva na pragu 21. stoletja, t.i. Atenskem vrhu, bo drevi sodeloval na okrogli mizi s temo Sosedi Evrope in posledice širitve. Minister Senjur se je dopoldne že srečal z latvijskim ministrom za regionalni razvoj Ventsom Balodisom. Pogovarjala sta se o problematiki regionalnega razvoja in izmenjala izkušnje na tem področju.
Peti filmski festival v Sarajevu
19. 08. 1999 09.26
V Sarajevu bo od 20. do 29. avgusta potekal peti filmski festival, ki bo v sedmih programih ponudil 80 filmov z vsega sveta. Posamezne sekcije so tokrat naslovljene New Currents/Novi tokovi, ki predstavlja nove usmeritve v sodobni svetovni kinematografiji, tako pri celovečernih kot pri kratkih filmih; Panorama, ki ponuja filme iz neodvisne svetovne produkcije; Regionalni program, v katerem se predstavijo mladi avtorji iz Srednje in Vzhodne Evrope ter držav bivše SZ; Kino na prostem/Open Air, ki ponuja nekaj najnovejših svetovnih uspešnic; Bosnia, ki predstavlja bosansko-hercegovske dokumentarne filme iz predvojne produkcije, Otroški program in pa Posebne projekcije. Na festivalu, ki ga prireja Obala Art center, tudi letos med gosti pričakujejo številne režiserje, igralce in producente.