reke
V poljski provinci Lublin razglasili nevarnost poplav
23. 04. 1998 08.57
Zaradi povišanja gladine reke Visle in nevarnosti poplav so danes v nekaterih delih poljske province Lublin razglasili alarm, je poročala poljska tiskovna agencija PAP. Ob reki Visli so namestili na tisoče vreč peska, da bi preprečili dostop vode do mest. Po besedah namestnika guvernerja te province Andrzeja Zielinskega je pod vodo že približno 10.000 hektarjev obdelovalnih površin.
Slovesno odprt najdaljši most v Evropi
30. 03. 1998 07.53
Portugalski predsednik Jorge Sampaio je včeraj v Lizboni slovesno odprl najdaljši most v Evropi.
Številne žrtve poplav v Pakistanu
09. 03. 1998 10.50
Jugozahodni del Pakistana so prizadele poplave, ki so terjale že več kot tisoč življenj, medtem ko 1500 ljudi pogrešajo, so danes uradno sporočili v Pakistanu.
Afrika se približuje Evropi, gladina Jadranskega morja se zvišuje
09. 03. 1998 08.08
Na podlagi analiz nizov satelitskih fotografij so sodelavci Italijanske vesoljske agencije ASI izračunali, da se Afrika s hitrostjo 6,5 milimetra na leto približuje Evropi. Geologi iz Milana tudi menijo, da to "premikanje" afriške celine vpliva neposredno na Apeninski polotok, da se ta premika v severovzhodno smer. Obenem s tem se morska gladina na severozahodu Jadranskega morja zvišuje za 2,5 do tri milimetre letno. Če se bo ta geološki proces nadaljeval, je mogoče pričakovati, da bo čez kakih tisoč let morje poplavilo dolino reke Pad ob njenem izlivu.
Kaj je na freski?
06. 03. 1998 08.17
Arheologi so v Rimu, na enem od starodavnih sedmih gričev, odkrili prelepo fresko, ki prikazuje mesto s ptičje perspektive. Toda nihče ne ve, katero je mesto na sliki. Arheologi freske, ki je nenavadno velika za antično rimsko umetnost, še niso podrobno pregledali, saj si ne upajo preveč svetiti vanjo, da je ne bi, ker je še nezaščitena, preveč poškodovali. Na freski so velike rdeče stavbe, templji, arena in kos modre reke, ki teče pod številnimi mostovi. Arheologi zdaj ugotavljajo, katero zgradbo bi lahko bila krasila freska, med možnostmi, ki jih navajajo, pa sta Neronova Zlata palača iz prvega stoletja pred našim štetjem in zgradba iz obdobja cesarja Vespazijana. Slednji je živel v prvem stoletju našega štetja.
Spor s Slovaško bo Madžarsko stal milijardo dolarjev
19. 01. 1998 10.11
Rešitev spora s Slovaško glede jezu na Donavi bo Madžarsko finančnega ministrstva stal najmanj milijardo dolarjev, in sicer ne glede na to, če bosta državi o tem vprašanju dosegli sporazum ali ne. Mednarodno sodišče v Haagu je septembra lani razsodilo, da sta obe strani prekršili sporazum iz leta 1997 o izkoriščanju vodnega potenciala Donava. Madžarska je po mnenju sodišča sporazum tako kršila s tem, da se je enostransko umaknila iz projekta, Slovaška pa zato, ker je projekt nadaljevala in samovoljno spremenila tok reke v delu, ki razmejuje obe državi. Haaško sodišče je državama tudi naložilo, da nadaljujeta pogovore in dosežeta cilje, ki sta si jih zastavili v izvirnem sporazumu, kot tudi, da skupno izkoriščata jez. V zadnjem krogu pogovorov, ki je minuli teden potekal v Bratislavi, je bil dosežen precejšen napredek, po ocenah madžarskega finančnega ministrstva pa bi sporazum lahko dosegli do 25. marca letos, kot je določilo tudi haaško sodišče. Projekt skupnega izkoriščanja hidroenergije Donave sta Madžarska in Slovaška sklenili 1997. Pod pritiskom okoljevarstvenih organizacij je Madžarska dela na svojem delu jezu ustavila leta 1989, iz projekta pa se je umaknila po padcu komunistične oblasti leta 1992.
Leto 1997 izredno skromno z naravnimi nesrečami
31. 12. 1997 08.29
Leto 1997 je bilo s 13.000 smrtnimi žrtvami in dobrimi 30 milijardami ameriških dolarjev skupne škode izredno skromno z naravnimi nesrečami, ugotavlja nemška pozavarovalnica Munchener RuckversicherungsGesellschaft, največja zavarovalnica za zavarovalnice na svetu. Vendar pa se utegne spričo podnebnih razmer število naravnih nesreč v prihodnjih letih povečevati, opozarja zavarovalnica v letnem poročilu.
Arafat za razporeditev mednarodnih sil
26. 12. 1997 12.39
Predsednik palestinskih avtonomnih oblasti Jaser Arafat bo ameriškemu voditelju Billu Clintonu predvidoma januarja v Washingtonu predlagal, da naj bi na področja Zahodnega brega, kjer namerava Izrael vzpostaviti varnostna območja, razporedili mednarodne mirovne sile.
Je gangeški morski pes izumrl?
26. 11. 1997 09.04
Strokovnjaki domnevajo, da je zaradi prevelike onesnaženosti indijske svete reke izumrla edinstvena vrsta morskih psov v Gangesu. V uradnem poročilu piše, da so usodo te živalske vrste zapečatile visoka stopnja onesnaženosti, velike količine rečnega mulja in gradnja jezov na Gangesu. Ljudožerski Glyphis gangeticus, ali po domače gangeški morski pes, ki so ga prvič opazili leta 1839, je vzbujal strah in trepet obrečnih prebivalcev. Ker je minilo že kar nekaj časa, odkar so ga zadnjič opazili (pravzaprav se je to nazadnje zgodilo pred pol stoletja), se strokovnjaki bojijo, da je izumrl. Morda so se novice razveselili vsaj kopalci, čeprav je njihovo veselje lahko le delno. Če se bo onesnaževanje nadaljevalo, bo Ganges kmalu mrtva reka, namakanje v njej pa bo nevarno tudi brez gangeškega ljudožerca.