restavriranje
Evropski dnevi kulturne dediščine v Sloveniji odprti
21. 09. 2000 00.00
Na slovesnosti na Ljubljanskem gradu je minister za kulturo Rudi Šeligo nocoj odprl Dneve evropske kulturne dediščine v Sloveniji. V Sloveniji bodo med 21. in 30. septembrom potekali pod geslom Kulturne poti 2000. V akcijo je vključenih 16 mest, kjer so ogleda vredni muzeji, galerije, spomeniki, prenovljene stavbe in ustanove, ki skrbijo za varovanje in restavriranje dediščine. Prireditev v tem okviru bo letos že 82.
Davida bodo pred "rojstnim dnem" temeljito restavrirali
01. 09. 2000 00.00
Sloviti Michelangelov kip svetopisemskega Davida bodo pred praznovanjem 500-letnice njegovega nastanka, ki bo prihodnje leto, temeljito restavrirali, so sporočili predstavniki muzeja Akademije v Firencah, kjer je razstavljena ta renesančna umetnina. Restavriranje slavnega kipa se bo začelo pozimi, postopek pa bo vodil profesor Marc Levoy z ameriške univerze Stanford, ki je kar šest mesecev skeniral Davidov kip, da bi tako našel tudi najmanjše detajle na marmornati umetnini. Skupina restavratorjev želi namreč s tridimenzionalnimi posnetki kar najbolj natančno povzeti delo toskanskega genija. Doslej so na primer že ugotovili, da kip v višino meri 5,17 metra in ne 4,37 metra, kot je navedeno v večini publikacij. Zahvaljujoč delu profesorja Levoya bo tako mogoče izdelati posnetke kipa, ki bodo skoraj povsem identični z izvirnikom.
Razstava Božič-Langusovih zbirke
22. 06. 2000 13.32
Minister za kulturo Rudi Šeligo bo drevi ob 20. uri v Narodni galeriji slovesno odprl razstavo, na kateri si bo moč do konca avgusta ogledati 29 del najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov iz obdobja med obema vojnama, ki tvorijo t.i. Božič-Langusovo zbirko. To je najpomembnejša donacija Narodni galeriji v zadnjem desetletju. Darovalca del sta - danes že pokojna - Zora Božič in Milan Langus iz Argentine, ki sta slike Mateja Sternena, Gojmira Antona Kosa, Riharda Jakopiča, Franceta Pavlovca, Franceta Miheliča, Matije Jame, Franceta Kralja, Rajka Slapernika, Maksima Sedeja, Franceta Godca, Aleksandre Ivanc Oliveri in neznanega slikarja zapustila Republiki Sloveniji.
Nerodni obiskovalec muzeja
15. 06. 2000 07.57
Na inštitutu za umetnost v ameriškem Minneapolisu si je neimenovani obiskovalec zaradi utrujenosti med ogledovanjem razstavnih predmetov v tamkajšnjem muzeju vzel najbližji stol in se nanj usedel. Stol se je v trenutku zlomil. Po nesreči so ugotovili, da ni šlo za navaden stol, ampak za stol iz 16. stoletja iz dinastije Ming. Direktor muzeja Evan Maurer je povedal, da bodo na srečo stol lahko popravili, zato so ga že poslali na restavriranje v London. Dodal je, da proti brezbrižnemu obiskovalcu ne bodo vložili tožbe.
Kiparstvo Moma Vukoviča
27. 03. 2000 12.52
V Mestni galeriji Ljubljana bodo drevi ob 19. uri odprli pregledno razstavo kiparja in restavratorja Moma Vukoviča. Razstava nosi naslov Opus tihožitij, prikazala bo okrog šestdeset kiparskih del v bronu iz obdobja 1966-2000 ter osnutek vrat na glavnem portalu cerkve sv. Petra v Komendi.
Prizadevanja za rešitev kulis
11. 11. 1999 15.55
Arheologi, filmski zgodovinarji in navdušenci skušajo izpod kalifornijskega peska rešiti kulise nemega filma Deset zapovedi Cecila B. DeMilla iz leta 1923. Ostanki kulis iz mavca in gline tega najdražjega filma svojega časa so zakopani pod sipinami blizu mesta Guadalupe, 275 kilometrov severozahodno od Los Angelesa. Gre za kulise avenije sfing z dvema deset ton težkima kipoma sfinge in najmanj tri metre visokih kipov štirih faraonov. To filmsko mesto je obkrožal 24 metrov širok in 36 metrov visok zid s hieroglifi, narejenimi po vzoru iz neke egipčanske grobnici v Egiptu. Producent filma je bil Paramount, stal pa je 1,4 milijona dolarjev, kar je bilo štirikrat več od povprečnega filmskega proračuna. Ameriški režiser dokumentarnih filmov Peter Brosnan s kolegi skuša zbrati 180.000 dolarjev za izkop in restavriranje teh 76 let starih kulis, doslej pa jim je uspelo zbrati 25.000 dolarjev. Akcijo reševanja ''pokopanega mesta'' je začel, potem ko je zanj zvedel v avtobiografiji režiserja Cecila B. DeMilla.
Na Visu odkrili nove arheološke ostanke
09. 07. 1999 11.16
Strokovnjaki splitskega Konzervatorskega oddelka so na področju Pirove na Visu našli arheološke ostanke antičnega gledališča. Izkopali so ostanke tribun gledališča iz prvega stoletja našega štetja ter mnogo rimskih skulptur in stebrov, ki so krasili njegovo notranjost. Strokovnjaki so tudi sporočili, da bo restavriranje predvidoma končano do konca tega leta.
Nemška vlada v Berlinu vlaga v kulturo
17. 05. 1999 11.25
Vlada nemškega kanclerja Gerharda Schroederja se je v Berlinu odločila za obsežna vlaganja v kulturo, saj je subvencije za kulturne dejavnosti v prestolnici letos podvojila. Berlin upa, da bo na področju kulture ponovno postal tekmec Parizu podobno kot v 20. letih tega stoletja. Zvezni kulturni minister Michael Naumann je deželni komisiji za kulturne zadeve sporočil, da bo zvezna vlada Berlinu letos namenila 62 milijonov evrov subvencij, še enkrat toliko kot lani, ko jih je bilo za 31 milijonov evrov. Več kot štiri milijone evrov bo dobil Judovski muzej, prek pet kinoteka, 1,6 milijona Hiša svetovnih kultur, 3,1 milijona evrov pa bo namenjenih za restavriranje različnih ruskih spomenikov. Proračun mestnega kulturnega sklada bo presegal osem milijonov evrov in bo trikrat večji kot lani.
UNESCO zbira sredstva za obnovo Bolšoj teatra
16. 05. 1999 18.07
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je začela kampanjo zbiranja sredstev za obnovo svetovno znanega ruskega gledališča Bolšoj. Generalni direktor UNESCA Federico Mayor je poudaril, da je potrebno ta simbol ruske kulture čimprej restavrirati in da so v ta namen odprli poseben račun. K prispevkom je pozval ruske podjetnike in gledališča po svetu, zahvalil pa se je tistim, ki so sredstva že podarili. Med njimi so bili tudi operna pevka Montserrat Caballe, igralec Peter Ustinov in koreograf Maurice Bejart. Umetniški direktor gledališča Vladimir Vasiljev je povedal, da za restavriranje poslopja potrebujejo 200 milijonov dolarjev. Čeprav so nedavno restavrirali fasado Bolšoj teatra, ki ga je leta 1856 zgradil arhitekt Albert Cavos, zgradba kaže vidne znake propadanja. Večji del kovinske strukture je iz leta 1870, električno napeljavo pa so nazadnje popravili leta 1935.
2000 let star kip iz Jadranskega morja
29. 04. 1999 10.47
Iz Jadranskega morja, v bližini otoka Lošinj, so hrvaški arheologi potegnili verjetno kakih 2000 let star kip atleta, je poročal hrvaški tisk. Gre morda za največje arheološko odkritje v tem delu Evrope. Strokovnjaki s hrvaškega ministrstva za kulturo menijo, da je bil skoraj dva metra velik in 200 kilogramov težak kip narejen med zadnjim stoletjem pred našim in prvim tega štetja, je poročal časnik Jutranji list. Območje okrog otoka Lošinj, kjer so belgijski potapljači pred dvema letoma kip odkrili, je bil v času, ko je bil kip izdelan, pod rimsko oblastjo. Šlo naj bi za rimsko kopijo grškega kipa. Na območju odkritja razen atleta niso našli nobenih drugih ostankov. Restavriranje bo trajalo več let, potem pa ga bodo razstavili na Lošinju.
Da Vincijeva Zadnja večerja ponovno na ogled
28. 04. 1999 11.54
Ena najznamenitejših poslikav na svetu, Zadnja večerja Leonarda da Vincija, na stenah samostana v Milanu bo po 22 letih restavriranja od danes ponovno na ogled javnosti. Milanski vojvoda Ludovic Sforza je okoli leta 1495 naročil naslikati zadnjo Kristusovo večerjo z 12 apostoli na stene obednice samostana Svete Marije. Delo je bilo končano v treh letih. Da Vinci ni uporabil tehnike freske, temveč je slikal s tempero in oljem, in sicer na dve plasti ometa iz mavca. Vendar pa mavec, lepilo in olje, ki jih je uporabil umetnik, v nasprotju s fresko, ki zidu pusti dihati, zadržujejo vlago v notranjosti zidu. Dodatna vlaga je v obednico prihajala tudi iz kuhinje. Giuseppe Basile iz italijanskega Inštituta za restavracijo je pojasnil, da je poslikava praktično začela propadati, še preden je bila končana. Leta 1799 so samostan spremenili v vojašnico, od leta 1897 pa do druge svetovne vojne je bil v poslopju muzej. V zavezniškem bombardiranju avgusta leta 1943 je bil muzej uničen, Zadnji večerji pa je bilo čudežno prizanešeno. Vsa štiri stoletja je bila poslikava vsakih 30 do 40 let deležna številnih obnovitev. Zadnje restavriranje se je začelo leta 1977.
Berlinska knjižnica potrebuje finančno pomoč
25. 04. 1999 17.19
Berlinska državna knjižnica je pozvala k prostovoljnim prispevkom za restavriranje 7800 strani izvirnih glasbenih partitur nemškega skladatelja Johanna Sebastiana Bacha. Knjižnica ima v lasti največjo zbirko izvirnih zapisov nemških skladateljev 18. stoletja, tudi Brandenburških koncertov. Poudarila pa je, da sta skoraj dve tretjini notnih zapisov poškodovani zaradi železa in žveplene kisline, ki jo je vsebovalo črnilo v 18. stoletju. Knjižnica je sporočila, da za kemično restavracijo papirja potrebuje pol milijona mark.
Narodna galerija: razstava restavriranih srednjeveških umetnin
05. 03. 1999 08.05
V Narodni galeriji v Ljubljani so sinoči odprli razstavo dveh originalnih restavriranih srednjeveških umetnin, Križanega iz krstilnice župnijske cerkve sv. Jurija v Piranu iz 14. stoletja in dvostransko poslikanega gotskega krilnega Ptujskega oltarja Konrada Laiba iz 15. stoletja, ter dokumentarni material, ki ponazarja potek večletnih restavratorskih del. Razstavo je v novem krilu galerije odprl prof. dr. Janez Hoefler.
Mednarodni simpozij Francesco Robba in beneško kiparstvo 18. stoletja
13. 10. 1998 14.36
V Narodni galeriji v Ljubljani bo od 16. do 18. oktobra ob 300. obletnici umetnikovega rojstva potekal mednarodni simpozij z naslovom Francesco Robba in beneško kiparstvo 18. stoletja. Simpozija naj bi se z referati poleg slovenskih udeležili strokovnjaki iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Nemčije, Rusije in ZDA.