revščina

Z energetskimi vavčerji želi opozicija še to zimo pomagati najbolj ogroženim
13. 12. 2021 18.57
150 evrov za 75 tisoč socialno najbolj ogroženih posameznikov in 40 evrov na otroka za prejemnike otroškega dodatka. Tako so si pomoč najbolj ranljivim skupinam v obliki energetskih vavčerjev zamislili v stranki Socialnih demokratov. Podrobnosti so zapisali v predlog Zakona o začasnih ukrepih za preprečevanje energetske revščine in ga skupaj z opozicijskimi partnerji vložili v nadaljnjo proceduro. In kaj na to porečejo v koaliciji?

Očetu že sredi meseca ostaneta le dva evra v žepu
12. 12. 2021 07.00
Očka samohranilec sam skrbi za dva šoloobvezna otroka. Mama otrok je zapustila tako njega kot otroke, saj je ugotovila, da ne zmore obveznosti partnerske skupnosti, pa tudi materinstva ne. Z novim partnerjem je odšla v tujino, od koder je tudi prišla. Mama z otrokoma ni želela in nima nobenih stikov. Zato je očka sprožil postopek ločitve, ki pa nikakor ne steče. Prav tako otroški dodatek nakazujejo mami, čeprav je že kar nekaj let odsotna.

Vse več samooskrbnih vasi, zapiranje Teša in drugi blok jedrske elektrarne
03. 12. 2021 06.00
Število samooskrbnih vasi z obnovljivimi viri energije v Sloveniji raste, dobavitelji pa napovedujejo še več takšnih skupnosti. Toda lokalni viri ne bodo zmogli pokonci držati celotne industrije in omrežja, za to potrebujemo večje elektrarne. Povečali bomo število hidro in vetrnih elektrarn, količino proizvedenega Co2 pa bomo zmanjšali tudi z zaprtjem Teša. "Ne predstavljam si energetske neodvisnosti Slovenije brez jedrske energije," medtem pravi infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. Strokovnjaki so medtem kritični, da konkretnega načrta, predvsem vladnega, še ni.

'Tema je legla v duše otrok in mame, vsak od njih je potreboval pogovore s strokovnjaki'
28. 11. 2021 16.50
Več desetletne izkušnje potrjujejo pravilo, da je prav revščina tista, ki ruši čisto vse na posameznikovi življenjski poti. Na začetku se pojavijo hude finančne in materialne skrbi, ki so temelj vsakega preživetja. Ko pa posamezniki ne zmorejo več predelovati teh skrbi in reševati težav, na katere drastično vplivajo različni notranji in še bolj zunanji dejavniki, se začnejo notranje bitke. Poslabša se duševno stanje, poglabljajo se občutki nemoči, sramu in nevrednosti. Vse to se odraža v rušenju partnerskih, starševskih, sorodstvenih in prijateljskih vezi, kar se je zgodilo tudi družini iz vzhodne Slovenije.

Za koliko se bodo podražile položnice za elektriko? Kateri dobavitelji so najugodnejši?
24. 11. 2021 06.00
Cena električne energije se je povečala za več kot 175 odstotkov, v Sloveniji pa je 30-odstotno podražitev za končne odjemalce prvi napovedal Petrol. "Po plačanih računih mi na mesec ostane 100 evrov. Mogoče marsikdo podražitev ne opazi, a jaz jih," pravi 41-letnica iz okolice Ljubljane. Kar 200 odstotkov več je bilo v lanskem letu prošenj za pomoč pri nakupu energentov in plačil elektrike, letos je število še naraslo. GEN-I, največji dobavitelj pri nas, medtem še ne namerava dvigniti cen, večina ostalih dobaviteljev bo storitve najverjetneje podražila prihodnje leto. Preverili smo, kje je elektrika trenutno najcenejša, strokovnjake pa vprašali, kdaj se bodo cene ponovno znižale.

Ogrevanje bo to zimo dražje, katero je najugodnejše?
23. 11. 2021 06.00
Če se v slovenskih mestih večinoma koristita daljinska toplota in zemeljski plin, sta na podeželju pogosteje v rabi les in kurilno olje. Energenti se pred začetkom zime dražijo, a kot poudarja energetski svetovalec, mora biti vsaka menjava ogrevalnega sistema dobro premišljena. Za gospodinjstva, ki imajo v lasti gozd, je najcenejše ogrevanje z lastnimi drvi. Cenovno ugodni so tudi sekanci in toplotna črpalka. Med dražjimi je kurilno olje, v Sloveniji pa je v uporabi še vedno okoli 100.000 naprav za kurilno olje.

Kdo bo suženj položnic in dražje hrane?
22. 11. 2021 06.00
Dvig cen energentov je sprožil val podražitev tudi v drugih segmentih družbe. Dražijo se surovine, kot so pšenica, soja in ječmen, posledično se višajo cene hrane, mesa in mleka, na drugi strani pa cene surovin, nujnih v proizvodnji podjetij – na udaru je predvsem avtomobilska industrija zaradi pomanjkanja čipov. Podražitve energentov bomo tako občutili na položnicah, pri nakupih hrane in končnih izdelkih podjetij.

Je Slovenija pripravljena na prvo stanovanjsko zadrugo?
12. 11. 2021 07.32
Predstavniki projekta Zadrugator so nedavno nazaj sporočili, da je javni stanovanjski sklad MOL pripravljen nameniti del zemljišča na Rakovi jelši za projekt najemne stanovanjske zadruge. Ali je Slovenija sploh pripravljena na tovrstne stanovanjske premike glede na to, da so odločevalci v DZ konec oktobra rekli ne Zakonu o gradnji javnih najemnih stanovanj? Socialno podjetje Združenje EPEKA in Skupnost občin Slovenije sta organizirala spletno konferenco, kjer sta strokovnjaka na področju javnih stanovanj in zasebnih stanovanjskih zadrug iz Avstrije med drugim pojasnila, zakaj zadruge lahko rešujejo stanovanjsko problematiko.

Številne družine s praznim hladilnikom, skladišča humanitarnih organizacij se praznijo
25. 10. 2021 09.54
Na ZPM Ljubljana Moste-Polje, ki izvaja več vseslovenskih humanitarnih programov in prostočasnih projektov za otroke in družine, opozarjajo na družbene in socialne posledice koronavirusa, saj je samo v tem letu v okviru celostnega programa pomoči Verige dobrih ljudi za pomoč zaprosilo več kot 2.500 uporabnikov iz vse Slovenije, v Botrstvo pa je vključenih kar 6.430 otrok iz vse Slovenije.

Kako pred napovedano podražitvijo učinkovito zmanjšati porabo elektrike?
18. 10. 2021 19.27
Kako naj se pred začetkom zime na višje položnice pripravimo potrošniki? "Najcenejša energija je tista, ki se je ne porabi," pravijo energetski svetovalci. Že pred napovedano podražitvijo lahko s premišljeno porabo elektrike stroške namreč zmanjšamo celo za petino. Lahko pa se lotite tudi pravilne subvencionirane energetske sanacije in boste privarčevali celo za dve tretjini.

Nizki prihodki družini ne omogočajo plačila osnovnih življenjskih stroškov
17. 10. 2021 11.27
Položnice za ogrevanje, dodatno zavarovanje, najemnina, elektrika, komunalni stroški, stroški šolanja otrok, zagotavljanje prehrane, oblačil in obutve… vse to so stroški, ki se družinam v tej jeseni kopičijo. Mnogo družin teh izdatkov ne zmore več. Telefoni brnijo, pisnih vlog je vse več in potreb po terenskih obiskih družin prav tako. Pričakovali smo težko jesen, ampak šele začela se je, stiske pa so ogromne.

'Boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje'
16. 10. 2021 07.00
Vsakič, ko jemo, se vpnemo v kmetijsko-prehranski sistem. Hrana, ki jo izberemo, način, kako jo pridelamo, pripravimo, skuhamo in shranimo, je sestavni in aktivni del delovanja tega zapletenega kolesja. Trajnostni kmetijsko-živilski sistemi si prizadevajo zagotavljati prehransko varnost in prehrano za vse, ne da bi pri tem ogrozili ekonomsko, socialno in okoljsko podlago za prihodnje generacije. Privedli naj bi do "boljše proizvodnje, boljše prehrane, boljšega okolja in boljšega življenja" za vse, kar je tudi geslo letošnjega svetovnega dneva hrane. Kako sistem deluje pri nas, v Sloveniji?

Smo na pragu energetske revščine?
08. 10. 2021 06.00
Cene bencina in dizla gredo v nebo. Do kod bodo še šle? Kaj pa plin? Tudi ta se draži. In elektrika se v Evropi draži za 200 odstotkov. Medtem ko je Slovenija lani sprostila cene goriv in jih prepustila trgovcem, v Franciji že razmišljajo o zamrznitvi. Energenti so vse glasnejša tema med evropskimi politiki. "Glede na dogajanje na svetovnem trgu posledice, ki jih je povzročil covid v gospodarstvu in vse spremembe, ki so nastale v različnih delih sveta, je to logično," pravi strokovnjak, ki napoveduje, da se bodo cene plina in nafte po nekaj mesecih umirile.

Zapravil milijone in pristal na testeninah z zeljem
06. 10. 2021 16.29
Nekoč eden od najboljših teniških igralcev na svetu Mark Philippoussis, ki je v konkurenci posameznikov osvojil enajst lovorik, med drugim pa zaigral tudi v velikem finalu OP ZDA (1998) in Wimbledona (2003), je v pogovoru za avstralske medije priznal, da je v nekem trenutku ostal brez trdo prigaranega zaslužka. "Po zdravstvenih težavah je šlo vse navzdol. Znalo se je zgoditi, da bi več dni zapovrstjo jedel eno in isto jed," je šokiral s priznanjem Philippoussis.

V Inštitutu 8. marec opozarjajo na diskriminacijo samozaposlenih
05. 10. 2021 13.41
Inštitut 8. marec je opozoril na diskriminacijo samozaposlenih, saj jim ne pripada nadomestilo za karanteno ali varstvo otrok v karanteni. Zato so pripravili dopis vsem poslanskim skupinam s predlagano spremembo zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva.

Omejitveni ukrepi zaradi pandemije vplivajo na vsakega sedmega otroka
05. 10. 2021 12.03
Kmalu se bo začelo tretje leto življenja s pandemijo covida-19, kar močno vpliva na duševno zdravje in dobro počutje otrok in mladostnikov. Po podatkih UNICEF skoraj 46.000 mladostnikov vsako leto umre zaradi samomora, kar je eden od petih najpogostejših razlogov za smrt v tej starostni skupini. Države pa premalo vlagajo v obravnavo psiholoških težav otrok in mladostnikov. Poročilo UNICEF navaja, da se po vsem svetu za stroške na področju duševnega zdravja nameni približno dva odstotka državnega proračuna za zdravstvo.

V Sloveniji je lani pod pragom revščine živelo 254.000 ljudi
21. 09. 2021 18.39
O tem, da je s socialno državo, ki je tudi ustavna obveznost Slovenije, nekaj hudo narobe, poleg zdravstva priča tudi sveže poročilo računskega sodišča o uspešnosti zmanjševanja revščine pri nas. Pod pragom revščine – leta 2020 je bil postavljen pri 739 evrih na mesec – je lani živelo kar 254.000 ljudi. In to je samo eden izmed podatkov, ki bi pri najvišjih državnikih morali vklopiti vse alarme. Telefoni humanitarnih organizacij vsakodnevno pregorevajo, humanitarni delavci pa so prepuščeni samim sebi, saj tvornega sodelovanja z državo ni, opozarjajo. Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel medtem svari, da si Slovenija kot socialna država takih številk ne bi smela privoščiti.

Po poročilu pozivi ministrstvu, naj na novo izračuna minimalne življenjske stroške
21. 09. 2021 16.46
Po tem, ko je računsko sodišče ugotovilo, da sta bila vlada in ministrstvo pri zmanjševanju revščine med letoma 2017 in 2020 delno uspešna, Levica ministrstvu predlaga, naj na novo izračuna minimalne življenjske stroške, ki določajo višino socialnih transferjev in minimalne plače.

15 odstotkov prebivalcev živi v tveganju revščine: 'Postali smo zelo razslojena družba'
21. 09. 2021 06.00
Kar 15 % vseh prebivalcev Slovenije živi v tveganju revščine, je ugotovitev računskega sodišča. Stopnja tveganja revščine vseh ogroženih in ranljivih skupin prebivalstva ne pada. Izrazito pa se zvišuje stopnja tveganja revščine starejših samskih žensk, starih nad 65 let. Stanje se ne izboljšuje niti pri enostarševskih družinah, socialni transferji pa so bili učinkoviti pri zmanjševanju tveganja revščine otrok. To ugotavlja računsko sodišče v poročilu o uspešnosti zmanjševanja revščine v Sloveniji v obdobju med letoma 2017 in 2020.

Ker nimajo varstva, ostajajo brez službe in prihodkov
13. 09. 2021 10.21
Koronakriza je številne družine porinila v hudo stisko, tako na finančnem kot duševnem področju. Najhuje je tistim, ki so do izrednih ukrepov zaradi epidemije zmogli sami. Gre za družine, ki so funkcionalne, kjer sta bila starša zaposlena in sta zmogla sama plačevati redne stroške. Zmogla sta sama skrbeti za zdrav otrokov razvoj in njihov napredek, potem pa sta se znašla v hudi stiski.

Ameriška vojska izvedla napad na vozilo skrajnežev
29. 08. 2021 09.45
Po tem, ko je ameriški predsednik Joe Biden opozoril, da je nov napad na letališče zelo verjeten, je v njegovi neposredni bližini odjeknila eksplozija. Šlo naj bi za raketo, ki je zadela hišo. Ameriška vojska je medtem izvedla napad na vozilo skrajnežev Islamske države. ZDA sicer nadaljujejo evakuacijo, potem ko so Kabul zapustili zadnji vojaki Združenega kraljestva. V Afganistanu pa se medtem poglablja gospodarska kriza.

Koronakriza veliko družin potisnila na socialni rob
25. 08. 2021 08.15
Koronakriza je zelo močno zarezala v življenja družin, ki so se zaradi izgube služb enega od staršev znašle na socialnem dnu. In takšnih družin je iz dneva v dan več. Če je bil kos kruha z maslom včasih za marsikoga povsem običajen zajtrk, zdaj nekaterim predstavlja že čisto pravi luksuz. Takim družinam je treba pomagati in jim v najhujših trenutkih stati ob strani. Zato je tu tudi Veriga dobrih ljudi, ki tem družinam pomaga, da znova najdejo pot do dostojnega življenja.

Koronarevščina dobiva vedno večje razsežnosti
22. 08. 2021 07.02
Do lani smo vsaj mesec dni med poletnimi počitnicami omejili humanitarno dejavnost za družine v stiski in se povsem posvetili otrokom in mladostnikom v počitniških programih, a to že drugo poletje zapored ni mogoče. Vsa ekipa ZPM Ljubljana Moste-Polje z vseslovenskima podpornima programoma Botrstvo in Veriga dobrih ljudi je otrokom in družinam v stiski na voljo praktično dan in noč. Kajti posledice ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa, ki so jih veliki in majhni prebivalci Slovenije občutili tako zelo različno, za premnoge pa so bile celo pogubne, se kažejo v nepredstavljivih stiskah in razsežnostih.

Milijoni si dopusta ne morejo privoščiti: 'Počitnice ne bi smele biti luksuz za redke'
07. 08. 2021 17.13
Raziskava Evropske konfederacije sindikatov je pokazala, da si več kot polovica delavcev z nizkimi prihodki ne more privoščiti enotedenskih počitnic stran od doma. Čeprav so počitnice v zadnjem desetletju postale dostopnejše, večina družin z nizkimi dohodki še vedno ostaja brez njih. Med njimi je največ prebivalcev Italije, enotedenskega dopusta pa si ne more privoščiti tudi 48 odstotkov Slovencev.

'Če želimo otrokom pričarati otroštvo, se je treba znati razbremeniti in prepustiti otroškemu veselju'
25. 07. 2021 15.18
Po več desetletjih preživetih poletij na letovanjih z otroki iz vseh razredov in kotičkov te družbe zagotovo lahko zatrdim, da so letošnja letovanja, tabori, potovanja, počitniška varstva vendarle nekoliko drugačna od preteklih let. Epidemija je otroke in mladostnike močno zaznamovala. O prikrajšanostih in stiskah, ki so jih najbolj drastično čutili in doživljali prav otroci in mladostniki, sem že večkrat pisala. Poleg naših nenehnih opozoril je zdaj o tem zapisanih zares, ampak zares veliko strokovnih razprav. Ukrepanj pa bistveno premalo!

Beovićeva: Smiselno bi bilo razmisliti o obveznosti cepljenja
08. 07. 2021 06.00
Ali se lanski scenarij ponavlja? Smo na pragu četrtega vala epidemije? Število okuženih – tudi z nevarnejšo različico delta – skokovito narašča. Pri nas je danes 73 novookuženih, počitnice so tu, maturantje prihajajo z maturantskih izletov, predvsem iz Španije. Več kot 50 je okuženih. Kam drvimo? Prvi val se je začel z vnosom iz tujine, jesenski val se je začel s prihodi iz Hrvaške, zdaj pa sta pred velikim izzivom tudi Španija in Grčija. Tja pa potujejo številni Slovenci. Bomo sploh lahko izkoristili počitnice? Kaj bomo storili?

Janša o predsedovanju EU: Pokazalo se je, da smo bili na večino kriz slabo pripravljeni
05. 07. 2021 08.04
Redno julijsko zasedanje DZ se je začelo s predstavitvijo šestmesečnega programa predsedovanja Slovenije Svetu EU s prednostnimi nalogami. Poslancem ga je predstavil predsednik vlade Janez Janša, ki je izpostavil okrevanje in odpornost kot jasen odgovor na krize, s katerimi se je soočila unija in ki da so razkrile slabo pripravljenost nanje. Glede konference o prihodnosti EU je poudaril pomen vključenosti čim več deležnikov. V nadaljevanju je skupaj z ministri nato tudi odgovarjal na poslanska vprašanja. V opoziciji so medtem kritični do premierjevega govora, pa tudi do prvih dni slovenskega predsedovanja Svetu EU.

Mladi v duševnih stiskah ujeti v dolge čakalne vrste za pomoč strokovnjakov
26. 06. 2021 07.00
Strokovnjaki, raziskave, mladinske in druge nevladne organizacije ugotavljajo, da je v Sloveniji vse več otrok in mladostnikov, ki imajo težave z duševnim zdravjem, na drugi strani pa je njihov dostop do ustreznih virov pomoči močno otežen. V Novi Gorici, denimo, morajo otroci na prvo srečanje z otroškim psihiatrom čakati 293 dni. Stiske mladih so se v koronskem času samo še poglobile in nazorneje izrazile. Zakaj smo ujeti v sistem predolgih čakalnih dob in kam to vodi?

'Nočem, da bi bili moji otroci kot jaz. Neizobraženi'
12. 06. 2021 07.39
"V boju proti prisilnemu delu otrok izgubljamo tla pod nogami, zadnje leto pa nam te naloge ni prav nič olajšalo," opozarja izvršna direktorica Unicefa Henrietta Fore. Od 152 milijonov otrok, ki delajo, jih je 73 milijonov na nevarnih delovnih mestih. Kmetijstvo, gradbeništvo in predelovalne dejavnosti so nekatere glavne panoge, ki zaposlujejo otroke. Otroci so v teh panogah lahko izpostavljeni strupenim kemikalijam, od njih se pričakuje, da bodo upravljali z nevarnimi stroji, da bodo delali dolge ure, ob tem pa je še velika verjetnost, da postanejo žrtev zlorabe.

Po 30 letih si lahko s povprečno plačo privoščimo štirikrat več kave
05. 06. 2021 17.41
V 30 letih, odkar je Slovenija stopila na samostojno pot, se je marsikaj spremenilo. Na Sursu so denimo izračunali, da je v letu 1991 povprečna mesečna neto plača znašala 43 evrov, leta 2020 pa 1.209 evrov. Če ponazorimo, z njo smo si lahko leta 1991 kupili 36, lani pa 134 kilogramov kave oziroma skoraj štirikrat toliko. Gospodarstvo je zaradi izgube trgov sprva nazadovalo, a se je potem postavilo na noge. Od osamosvojitve do danes se je BDP realno povečal za 91,4 odstotka. Surs je pripravil nabor različnih statističnih podatkov, kako je 30 let samostojnosti oblikovalo našo državo.