rezerve
Zagorela mesno-kostna moka
05. 04. 2001 00.00
V kočevskem skladišču blagovnih rezerv, kamor so pred tremi tedni prepeljali mesno-kostno moko, je v torek zvečer nekaj pred 20. uro zagorelo. S požarom se je spopadlo okoli 20 gasilcev Gasilskega društva Kočevje, ki so imeli težave z dostopom do skladišča, poleg tega pa niso bili seznanjeni s tem, kaj je v skladišču. Zaradi strupenega plina so pri gašenju požara nosili dihalne aparate, ob tem pa so morali paziti, da mešanica vode in kostne moke ne bi odtekla iz skladišča. Gasilci so požar pogasili po slabi uri, vzrok požara pa naj bi bil samovžig. V skladišču je bilo v času požara 1160 ton mesno-kostne moke, zgorelo pa je je več kot 30 ton. Kočevsko skladišče si je v sredo ogledal tudi inšpektor za okolje Darij Klun. Po njegovih besedah požar ni ogrozil okolja.
Dela na plazu Stože po načrtu
31. 03. 2001 00.00
Predstavniki ministrstva za okolje in prostor so se danes ponovno sestali s krajani Loga pod Mangartom. Govorili so o sanaciji plazu Stože. Ker interventni zakon nadomestnih gradenj na tem območju ne predvideva, bodo te vključili v Zakon o popotresni obnovi.
Greenspan razočaral borzne vlagatelje
21. 03. 2001 00.00
Odbor za odprti trg ameriške centralne finančne ustanove Zveznih rezerv (FOMC) je po pričakovanju znižal ključno obrestno mero, po kateri si banke med sabo posojajo denar, za pol odstotne točke na pet odstotkov, kakor tudi diskontno obrestno mero, po kateri Zvezne rezerve posojajo denar komercialnim bankam, in sicer prav tako za pol odstotka na 4,5 odstotka. Znižanje obrestnih mer za samo pol odstotne točke je razočaralo Wall Street, ki je stavil na večjo stimulacijo potrtemu potrošniškemu zaupanju. Medtem ko so se borzni indeksi po krepkem padanju prejšnji teden v pričakovanju sestanka FOMC začeli dvigovati, pa je po objavi odločitve FOMC spet zavladalo malodušje.
Politični pritiski na Greenspana
19. 03. 2001 00.00
Pred torkovim srečanjem odbora za odprti trg ameriške osrednje finančne ustanove Zveznih rezerv (Fed) so se v ZDA povečali pritiski politikov na predsednika Feda Alana Greenspana, naj ne zaspi za krmilom centralne banke in poskrbi za krepko znižanje obrestnih mer. Nedeljske informativne televizijske oddaje so bile posvečene predvsem gospodarstvu, pri čemer je kopica senatorjev pozivala Greenspana, da z znižanjem obrestnih mer pomaga k stimulaciji šepajočega gospodarstva, pri čemer pričakujejo znižanje za najmanj pol odstotne točke.
Japonska znižuje obrestne mere
19. 03. 2001 00.00
Japonska centralna banka se je danes odločila za ohlapnejšo denarno politiko. Da bi povečali likvidnost finančnega trga, bodo morale poslovne banke svoje devizne rezerve, ki jih imajo pri centralni banki, s sedanjih štirih bilijonov jenov zvišati na približno pet bilijonov jenov (87 milijard nemških mark/44,6 milijarde evrov). Banka Japonske se je s tem izognila neposredni vrnitvi k svoji "politiki ničelnih obrestnih mer". Kljub temu pa strokovnjaki menijo, da bo končni učinek danes sprejetega ukrepa prav znižanje kratkoročnih obrestnih mer v smeri ničle.
Uspešnost slovenskih zavarovalnic
10. 03. 2001 00.00
Štirinajst slovenskih zavarovalnic je lani zbralo skoraj 192,7 milijarde tolarjev obračunanih kosmatih zavarovalnih premij oz. 12,4 odstotka več kot leto prej ter izplačale za 126,4 milijarde tolarjev škod. Lani so se najbolj - za 20,8 odstotka na 34,03 milijarde tolarjev - povečale premije iz naslova zavarovanja odgovornosti lastnikov cestnih vozil. Premije iz naslova življenjskih zavarovanj pa so se lani v primerjavi z letom prej povečale za 20,3 odstotka na 37,1 milijarde tolarjev. Največji odstotek med pobranimi premijami pa še vedno pomenijo premije iz naslova prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, ki so lani znašale 49,8 milijarde tolarjev, kar je za 11,9 odstotka več kot leto prej, je razvidno iz podatkov Slovenskega zavarovalnega združenja o obračunanih premijah in odškodninah zavarovanja za leto 2000.
Predstavljen predlog proračuna
06. 03. 2001 00.00
Premier Drnovšek in finančni minister Rop sta pred državnim zborom predstavila predlog letošnjega proračuna, temeljnega državnega akta, ki v veliki meri določa, kako bomo živeli v tem letu. Številke so znane: prihodkov bo 1150 milijard tolarjev, odhodkov 1199 milijard, torej bo primanjkljaja za dober odstotek. Realno pa bo trošenje države v primerjavi z lanskim letom za 8,3 odstotka večje.
Tudi Greenspan za zmanjševanje davkov
03. 03. 2001 00.00
Predsednik ameriške centralne banke Alan Greenspan je na petkovem zaslišanju pred odborom za proračun predstavniškega doma kongresa ponovno zatrdil, da je po njegovem mnenju denarja dovolj za zmanjševanje davkov in odplačevanje nacionalnega dolga. Greenspan je s tem znova razveselil republikance predsednika Georga Busha, ki zagovarjajo obsežno zmanjševanje davkov, in znova razočaral demokrate, ki Bushev davčni načrt razglašajo za neodgovornega. Greenspan je moral tokrat poslušati kritike, da je njegova politika zviševanja obrestnih mer lani in predlani morda prispevala k sedanjemu gospodarskemu zastoju.
Eni bo črpal nafto v Kazahstanu
26. 02. 2001 00.00
Milanski naftni koncern Eni je po treh letih pogajanj skupaj s še osmimi naftnimi multinacionalkami dobil dovoljenje za črpanje nafte v Kazahstanu. Na severu Kaspijskega morja odkrito nahajališče naj bi vsebovalo za od 10 do 30 milijard sodov nafte. Če bodo nadaljnja poskusna vrtanja potrdila domnevo o količini nafte v nahajališču, naj bi slednje predstavljalo največje naftne rezerve na svetu. Od leta 2005 naj bi Eni v sodelovanju s koncerni British Gas, Exxon-Mobil, Shell, Totalfina-Elf, British Petroleum, Philips, Inpex in Statoil dnevno načrpal 2,5 milijona sodčkov nafte.
Porazen poslovni teden
24. 02. 2001 00.00
Vrednosti delnic tehnoloških podjetij so v zadnjih dveh urah včerajšnjega poslovanja na Wall Streetu skokovito porasle, kar je nekoliko pomagalo ublažiti posledice jutranje razprodaje in nasploh poraznega poslovnega tedna. Tehnološki indeks Nasdaq je poslovni teden sklenil pri vrednosti 2.262,49 točke, kar je za 17,53 točke oziroma 0,8 odstotka več kot v četrtek, še vedno pa kar 6,7 odstotka nižje kot v petek minulega tedna. Nasdaq je od začetka letošnjega leta nazadoval za 8,4 odstotka.
Nadaljevanje pogajanj o sukcesiji
21. 02. 2001 00.00
V Ljubljani se je danes začel nov krog pogajanj o nasledstvu nekdanje SFRJ, ki se ga udeležujejo delegacije vseh petih držav naslednic - vodja slovenskih pogajalcev je Miran Mejak -, v Ljubljano pa je že sinoči prispel tudi mednarodni posrednik na pogajanjih sir Arthur Watts. Pogajanja potekajo za strogo zaprtimi vrati, z doseženim pa bodo udeleženci javnost seznanili na petkovi novinarski konferenci po koncu pogovorov.
Szabova s svetovnim rekordom
18. 02. 2001 00.00
Na dvoranskem atletskem mitingu v Birminghamu je Romunka Gabriela Szabo postavila nov svetovni rekord na 3000 metrov. Razdaljo je pretekla v 8 minutah 32 sekundah in 88 stotinkah, kar je skoraj sekundo hitreje od prejšnjega rekorda, Nizozemke Elly van Hulst iz leta 1989. V istem teku je znova odlično nastopila tudi Helena Javornik, ki je s časom 8:48,57 kar za tri sekunde in 79 stotink izboljšala lastni državni rekord, osvojila peto mesto in izpolnila normo za svetovno dvoransko prvenstvo v Lizboni (od 9. do 11. marca).
Putin in Drnovšek v St. Antonu
11. 02. 2001 00.00
Rusija in Slovenija imata v gospodarskem sodelovanju velike možnosti in rezerve, sta se na včerajšnjem srečanju v tirolskem St. Christophu strinjala ruski predsednik Vladimir Putin in slovenski premier Janez Drnovšek. Kot je poudaril Putin, so odnosi med državama v preteklih letih doživeli določen padec, tako na gospodarski kot politični ravni, vendar pa sta s slovenskim premierom včeraj z zadovoljstvom ugotovila, da sta nedaven obisk predsednika dume Genadija Seleznjova v Sloveniji in delo medvladne komisije za trgovinsko in gospodarsko sodelovanje dala dober zagon za nadaljnji razvoj gospodarskih odnosov med državama. Sicer pa je Putin sprejel vabilo na obisk v Slovenijo, Drnovška pa je povabil na obisk v Moskvo.
Britanska banka znižala obrestno mero
08. 02. 2001 00.00
Britanska centralna banka je za četrtino odstotne točke znižala obrestno mero na 5,75 odstotka. Gre za prvo znižanje obrestne mere po letu 1999. Banka upa, da bo s to odločitvijo pripomogla k britanski gospodarski rasti. Tudi ameriški Odbor za zvezne rezerve je pred kratkim za eno odstotno točko znižal obrestne mere, da bi pripomogel k ameriški gospodarski rasti in k večjemu zaupanju ameriških potrošnikov v gospodarstvo.
Znižanje obrestne mere v ZDA
02. 02. 2001 00.00
Odbor ameriške centralne banke Zveznih rezerv za odprti trg (FOMC) je na čelu s predsednikom Alanom Greenspanom po pričakovanju sprejel odločitev o znižanju ključne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, za 50 bazičnih točk, oziroma pol odstotka, na 5,5 odstotka. Odbor petih guvernerjev Zveznih rezerv pa je na prošnjo regionalnih bank obenem znižal diskontno obrestno mero, po kateri Zvezne rezerve posojajo denar komercialnim bankam, prav tako za pol odstotka, na 5 odstotkov. Bela hiša ni posebej komentirala odločitve Feda, gospodarstveniki pa so poudarili, da je bila taka poteza dobrodošla. Vrednosti delnic na borzi se medtem niso bistveno spremenile, saj je bilo znižanje obrestnih mer pričakovano in vlagatelji so poslovne poteze povlekli že pred odločitvijo Feda.
Zasedanje kmetijskih ministrov
29. 01. 2001 00.00
Izvajanje ukrepov za zajezitev širjenja bolezni norih krav in finančni ukrepi za pomoč prizadetim kmetovalcem bodo ena osrednjih tem današnjega zasedanja kmetijskih ministrov EU v Bruslju. Ministri se bodo v tem kontekstu seznanili tudi z načrti Evropske komisije, ki namerava jutri uradno predlagati namenjanje dodatnih sredstev iz skupnega proračuna, verjetno 971 milijonov evrov, za odpravljanje posledic BSE. Evropska komisarka za proračun Michaele Schreyer je te načrte evropskim poslancem, članom odbora za proračun, predstavila že minulo sredo. Kot je razložila, bi 700 milijonov evrov namenili za odkup nad 30 mesecev starega goveda, ki ni bilo testirano glede morebitne okuženosti z BSE. Na ta način bi omejili možnosti, da bi meso okužene živine zašlo v prehrambene izdelke. 238 milijonov bi zaradi skokovitega padca povpraševanja po govedini v nekaterih članicah namenili za intervencijski odkup živine, ostalih 33 milijonov evrov pa za sofinanciranje testiranja goveda.
Vlada o živalskih odpadkih
18. 01. 2001 00.00
Vlada je pooblastila ministrstvo za okolje in prostor, da podpiše trimesečno pogodbo za odstranjevanje živalskih maščob s ptujskim podjetjem Eko-les. To bo odpadke izvozilo v Avstrijo, kjer jih bodo sežgali.
Zvezne rezerve ohranile obrestne mere
20. 12. 2000 00.00
Zvezne rezerve ameriške centralne banke (Fed) po torkovem sestanku upravnega odbora niso spremenile obrestnih mer, čeprav so vlagatelji pričakovali, da bi bil morda za to že čas, ker se ameriško gospodarstvo že nekaj časa ohlaja. Kljub temu, da ni prišlo do znižanja obrestnih mer, pa je predsednik Feda Alan Greenspan po sestanku dejal, da se pozornost od skrbi pred inflacijo usmerja na strah pred recesijo, kar pomeni, da bo v kratkem res prišlo do znižanja obrestnih mer.
Sporazum o obveznih rezervah nafte
18. 12. 2000 00.00
Ministrica za gospodarske dejavnosti Tea Petrin in veleposlanica Zvezne republike Nemčije Heike Zenker sta danes podpisali sporazum med vladama Slovenije in Nemčije o prištetju rezerv nafte in naftnih derivatov Zavoda za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov, ki so skladiščene na ozemlju Zvezne republike Nemčije. derivatov Zavoda za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov, ki so skladiščene na ozemlju Zvezne republike Nemčije. Zaradi pomanjkanja rezervoarskih zmogljivosti bo namreč del obveznih rezerv Republike Slovenije začasno skladiščen v državah Evropske unije, so sporočili z gospodarskega ministrstva.
Pen šesti v Val d'Iseru
16. 12. 2000 00.00
Mariborčan Peter Pen se je izkazal na smuku za svetovni pokal v Val d'Iseru. Zasedel je šesto mesto, kar je nasploh najboljša slovenska moška uvrstitev v tej disciplini. Slovenec pa je bil le ena od številnih senzacij tekme, ki so jo presenetljivo s trojnim zmagoslavjem obeležili Italijani. Prvič v karieri je zmagal Alessandro Fattori, ki je za 32 stotink sekunde premagal Kristiana Ghedino in za 41 stotink Rolanda Fischnallerja. Pred Slovencem, ki je za zmagovalcem zaostal 62 stotink sekunde, sta se uvrstila še Švicar Bruno Kernen in Avstrijec Werner Franz. Drugi slovenski predstavnik Ožbi Ošlak je zasedel 42. mesto (+3,32).
Posredovana ponudba za prevzem
16. 12. 2000 00.00
Vodilna hrvaška banka, Zagrebačka banka, je tudi uradno posredovala svojo ponudbo za prevzem sarajevske Universal banke z namenom, da pridobi 50 do 100-odstotni delež v tej bosanskohercegovski banki.
Evropski parlament sprejel proračun
14. 12. 2000 00.00
Evropski parlament je danes sprejel proračun Evropske unije za prihodnje leto, ki predvideva za 3,5 odstotka več odhodkov kot lanski proračun. Proračun znaša 96,2 milijarde evrov prihodkov in 92,5 milijarde evrov odhodkov. Proračun predvideva tudi črpanje iz "fleksibilne proračunske rezerve" za financiranje pomoči Srbiji, ob tem pa ni predvideno zmanjšanje pomoči drugim balkanskim državam.
Zmaga Celjanov proti turškim prvakom
09. 12. 2000 00.00
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 5. krogu lige prvakov (skupina A) premagali ASKI Ankaro s 34:31 (16:17). V odsotnosti treh poškodovanih nosilcev igre - Romana Pungartnika, Uroša Šerbca in Tomaža Tomšiča - celjska zasedba resda ni blestela, pot do zmage je bila trnova in dosežena šele v zadnjih petnajstih minutah dvoboja. V igri slovenskega prvaka so bile v prvem delu igre velike rezerve, predvsem v igri v obrambi, prav tako pa je bil pod svojim evropskim povprečjem vratar Dejan Perič, ki je v prvem polčasu zbral zanj skromne štiri obrambe. V nadaljevanju so Celjani nadaljevali s povprečno igro, kar so motivirani gosti iz turške prestolnice s pridom izkoristili in se brez večjih težav "sprehajali" skozi domačo obrambo. V 39. minuti so gledalci v dvorani Golovec obnemeli, kajti ASKI je povedel s 23:20, predstava domačinov pa ni vzbujala pretiranega upanja na preobrat. Dve zaporedni izključitvi na turški strani so Šojatovi varovanci s pridom izkoristili, prebudil se je Rastko Stefanovič, ki je s tremi zaporednimi zadetki Celjane vnovič povedel do vodstva z 28:27, svoje pa je dodal tudi vratar Dejan Perič, ki je v seriji ubranil številne tekmečeve strele. Srečanje so celjski rokometaši in privrženci dočakali evforično, a hkrati zaskrbljeno, kajti tekma je terjala še en davek: poškodoval se je namreč tudi Alvaro Načinovič.
Vlada o navezavi diplomatskih odnosov z ZRJ
08. 12. 2000 00.00
Vlada, ki je danes na svoji drugi seji govorila predvsem o jutrišnjem obisku jugoslovanskega zunanjega ministra Gorana Svilanovića v Sloveniji in odnosih z EU, je sprejela sporazum o navezavi diplomatskih odnosov z ZRJ, za koordinatorja slovenske pogajalske skupine za nasledstvo pa imenovala Mirana Mejaka, ki je do nastopa prejšnje prehodne vlade to nalogo že opravljal, je po seji vlade povedal zunanji minister Dimitrij Rupel. Sporočil je tudi imeni dveh novih državnih sekretarjev v zunanjem ministrstvu. To bosta Ignac Golob in Miha Pogačnik.
Danes v DZ
08. 12. 2000 00.00
Vlada je na današnji seji sprejela, da predlogu zakona o sanaciji plazu na Bovškem dodajo še nekaj amandmajev.
Rusija med prvimi v izkopavanju zlata
03. 12. 2000 00.00
Rusija je v izkopavanju zlata trenutno na šestem mestu v svetu. Po besedah direktorja enega od ruskih rudnikov zlata Vladimirja Polivanova, naj bi ruski rudarji letos izkopali od 110 do 118 ton zlata.
Družba Total-Fina-Elf s profitom
23. 11. 2000 00.00
Francoska naftna družba Total-Fina-Elf je v tretjem četrtletju letošnjega leta ustvarila za 30,9 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je za 53,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Dobiček podjetja se je v omenjenem obdobju skorajda potrojil, in sicer z 900 milijonov evrov na 2,1 milijarde evrov, so sporočili iz omenjene naftne družbe. Total-Fina-Elf, ki je četrta največja naftna družba na svetu, je v prvih devet mesecev zabeležila za 83,3 milijarde evrov prihodkov, kar je za 59 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Tako dobri rezultati so po mnenju vodstva podjetja posledica višjih cen nafte v letošnjem letu, močnega dolarja in nižjih stroškov zaradi združitve Total-Fine z Elfom. Družba, ki deluje v več kot 100 državah, naj bi imela velike naftne rezerve, ki se ocenjujejo na 10,5 milijarde sodov. Nadnacionalka Total-Fina-Elf, ki je lastnica 29 rafinerij, oskrbuje pa 20.000 bencinskih črpalk, predvsem v Evropi in Afriki, je začela nastajati leta 1999, ko je francoski Total kupil belgijsko podjetje Fina, letos pa je novo podjetje, Total-Fina, kupilo še konkurenčni Elf.
Hribarjevi štiri kolajne
19. 11. 2000 00.00
Mladinka Maja Hribar je bila daleč najboljša telovadka na absolutnem pokalu Slovenije, saj je zlati kolajni v mnogoboju dodala še tri v finalnih nastopih, čeprav je zaradi treme napravila precej napak. Dobro je nastopila tudi četrta iz mnogoboja, reprezentantka Janja Markuš, ki si je priborila eno zlato in tri srebrna odličja.
Guvernerji bank o nasledstvu SFRJ
17. 11. 2000 00.00
Iz Banke Slovenije so sporočili, da se guverner Banke Slovenije France Arhar danes v Sarajevu udeležuje srečanja guvernerjev centralnih bank držav naslednic bivše SFRJ.
Število pokojninskih družb narašča
30. 10. 2000 00.00
Na trgu pokojninskih zavarovanj trenutno posluje osem zavarovalnic oziroma pokojninskih družb, ki že ali bodo šele začele s trženjem svojih pokojninskih načrtov. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo število pokojninskih družb naraslo do števila 15, vendar pa naj bi se trg dokončno oblikoval v prihodnjih treh letih, število pokojninskih družb pa naj bi se - tudi zaradi majhnosti trga - prepolovilo. Strah zavarovancev, da bodo njihove vloge šle v nič, pa je odveč.