rim. italija
Pilot v primeru Cavalese oproščen krivde
05. 03. 1999 08.34
Ameriškega pilota Richarda Ashbyja, ki je povzročil gondolsko nesrečo v italijanskem Cavaleseju, so včeraj oprostili krivde. Osemčlanska vojaška porota v Camp Lejeuneu v ameriški zvezni državi Severna Karolina je sklenila, da Ashbyju ne morejo dokazati, da je 3. februarja leta 1998 iz malomarnosti povzročil smrt 20 ljudi. Natančnejše obrazložitve za oprostitev za zdaj niso navedli.
Dini pozval Turčijo k pravičnem sojenju za Ocalana
16. 02. 1999 15.18
Italija je danes pozvala Turčijo k pravičnemu in poštenemu sojenju vodji Kurdske delavske stranke Abdulahu Ocalanu ter zaprosila, naj se, če je le možno, izognejo obsodbi na smrtno kazen. V izjavi italijanski zunanji minister Lamberto Dini tudi opominja, da bo sojenje, če bo potekalo v skladu s človekovimi pravicami, vplivalo na odnos Evropske unije do sprejetja Turčije kot bodoče članice.
Novi zakon o presaditvi organov
03. 02. 1999 12.39
Predstavniški dom italijanskega parlamenta je sprejel zakon, ki določa, da so vse osebe darovalci organov, tisti, ki ne želijo, da bi jim po njihovi smrti odvzeli organe, pa bodo to morali posebej zahtevati, pišejo danes italijanski časniki.
Pocenitev telefonskih uslug v Italiji
25. 12. 1998 09.58
V prvi fazi spremembe cen telekomunikacijskih storitev v Italiji bodo tarife za lokalne pogovore ostale nespremenjene, cene medkrajevnih in mednarodnih pogovorov pa se bodo znižale, je sporočila italijanska komisija za telekomunikacije. Od 1. februarja prihodnjega leta se bodo tarife za medkrajevne pogovore pocenile za 7 odstotkov, mednarodni pogovori pa bodo cenejši za 9,6 odstotka. V drugi fazi v marcu in juliju bo komisija številne mednarodne pogovore zaračunavala po lokalni tarifi, postopno pa bo začela uvajati merjenje v sekundah namesto v impulzih. Italija je dolžna v okviru dogovora znotraj EU do julija 1999 dokončati neizogibne spremembe cen mednarodnih in domačih tarif.
Tudi Italija znižuje eskontno obrestno mero
25. 12. 1998 09.57
Tudi italijanska centralna banka se bo pridružila osrednjim bankam držav evropske gospodarske in denarne unije (EMU), in sicer z znižanjem eskontne stopnje s 3,5 na 3 odstotka, kar je najbrž zadnja avtonomna poteza Bance d'Italia, preden bo Evropska centralna banka z začetkom leta 1999 prevzela nadzor nad monetarno politiko v EU. Nova obrestna mera, ki bo stopila v veljavo 28. decembra letos, za italijanske politike in poslovneže pomeni konec dolge in naporne poti vključevanja v EMU, pa tudi prepotrebno spodbudo za upočasnjeno domačo proizvodnjo.
Italija: Spremembe pri telefoniranju
18. 12. 1998 14.36
Italijani morajo od danes dalje pri telefoniranju v isto mesto, iz katerega kličejo, uporabljati pozivno številko tega mesta. Novost je tudi to, da je treba pri klicu iz tujine pozivni številki za določeno mesto dodati ničlo, ki je bila pred tem izpuščena.
Italija bi lahko Ocalana izročila Albaniji
15. 12. 1998 09.58
Dosedanji turški premier Mesut Yilmaz je v pogovoru za današnji dnevnik Hurriyet dejal, da bi Italija lahko kurdskega voditelja Abdulaha Ocalana v prihodnjih dneh izročila tretji državi, ''morda Albaniji''.
D'Alema o možnostih za sodni proces proti Ocalanu v Italiji
03. 12. 1998 11.02
Italijanski ministrski predsednik Massimo D'Alema je nakazal možnost, da bi kurdskega voditelja Abdullaha Ocalana postavili pred sodišče v Italiji.
Italijansko turški spor se nadaljuje
29. 11. 1998 10.52
Italijanski premier Massimo D'Alema je sinoči menil, da primer kurdskega voditelja Abdulaha Ocalana še dodatno otežuje turško nasprotovanje ustanovitvi mednarodnega sodišča, ki bi sodilo Ocalanu. ''Ustanovitev mednarodnega sodišča se mi je zdel dober predlog, žal pa je Turčija rekla ne, kar zadevo otežkoča,'' je dejal D'Alema za prvi program italijanske državne televizije RAI. Poudaril je še, da Nemčija zaradi varnostnih razlogov ne želi in ne more soditi Ocalanu, Italija pa ga ne more izročiti Turčiji, ker njena ustava prepoveduje izročitve državam, v katerih velja smrtna kazen.
Italijansko svarilo Turčiji
25. 11. 1998 13.20
Italijanski minister za industrijo Pierluigi Bersani je danes posvaril Turčijo, da si Italija ne želi zaostritve, niti trgovinske, spora zaradi kurdskega voditelja Abdulaha Ocalana, vendar pa lahko ''na tisoč načinov'' odgovori na turške diskriminacijske ukrepe zoper italijanska podjetja.
Demirel nasprotuje odpravi smrtne kazni v Turčiji
17. 11. 1998 14.55
Turški predsednik Sulejman Demirel je danes izrazil nasprotovanje odpravi smrtne kazni v Turčiji, s katero želi turška vlada doseči izročitev vodje Kurdske delavske stranke (PKK) Abdullaha Ocalana. Demirel je na letalu na poti na Dunaj novinarjem dejal, da turško javno mnenje ni naklonjeno odpravi smrtne kazni in menil, da je Italija ''civilizirana država, ki ne bi smela dati zatočišča zločincu, ki je povzročil smrt 30.000 ljudi''.
Bill Clinton čestital novemu italijanskemu premieru
24. 10. 1998 10.03
Ameriški predsednik Bill Clinton je čestital novemu italijanskemu premieru, bivšemu komunistu Massimu D'Alemi, za zmago in poudaril, da je prepričan, da bosta obe državi okrepili prizadevanja pri soočanju z globalnimi spremembami. V sporočilu D'Alemi Clinton omenja tudi problem Kosova in poudarja, da je ''tesno sodelovanje med Združenimi državami in Italijo povečalo možnosti za diplomatsko rešitev'' spora, so v petek objavili v predsednikovem uradu. Clinton je izpostavil tudi sodelovanje na gospodarskem področju in na področju boja proti terorizmu in kriminalu. D'Alema se je ameriškemu predsedniku zahvalil in sporočil, da se bo Italija potrudila izpolniti vse obveznosti na mednarodnem prizorišču.
Prodi pred parlamentom o potrebi po stabilnosti države
07. 10. 1998 10.55
Italijanski premier Romano Prodi je v današnjem govoru pred parlamentom poudaril, da Italija potrebuje stabilnost in da je sprejetje proračuna nujno za ohranjanje verodostojnosti države.
Italija mora znova pretresti vprašanje pokojnin
28. 08. 1998 14.56
Italijanska vlada se bo morala po sprejemu proračuna za 1999 znova lotiti perečega problema socialne in pokojninske porabe, je v petek za La Republico izjavil Franco Marini, vodja stranke iz vladajoče koalicije. Italija v okviru svoje porabe za socialo potroši več denarja za pokojnine kot večina drugih članic Evropske unije, njeno prebivalstvo pa se stara. Po dolgotrajnih in žolčnih pogajanjih med vlado in voditelji sindikatov so lani novembra s pokojninsko reformo skrčili pokojninsko porabo za 4,1 miljarde lir v letu 1998. Vlada je pozdravila sporazum kot ''zgodovinski'', vendar je ocenila, da bi šli lahko še naprej in bi radodarni italijanski sistem uskladili s evropskimi standardi. Nova pokojninska reforma tako ne prinaša sprememb za delavstvo modrih ovratnikov, v skladu z obljubami, ki jih je dala zaveznikom z vrst trde levice, da bi si zagotovila ključno podporo v parlamentu. Marini sodi, da je je reforma ''pozitiven korak''. ''Toda gospodarske težave in odsotnost rasti zaposlenosti ustvarajo nove porableme. Zato je treba začeti z resnimi razpravami, brez odvečenega dramatiziranja'', še dodaja Marini.
V Italiji preplah zaradi nesreč na delovnem mestu
07. 08. 1998 07.41
V Italiji vlada vse večji preplah zaradi naraščajočega števila nesreč na delovnem mestu, v katerih je od lani umrlo že 1320 ljudi. Zavarovalniška zveza INAIL navaja, da je v letošnjem letu zabeležila že 950.000 nesreč na delovnem mestu, od teh kar 108.000 na gradbiščih. Najbolj je ''na udaru'' industrializirana Lombardija, kjer je letos umrlo že 200 ljudi v 159.000 nesrečah.
Prodi in Vasile: Odlični odnosi med državama
07. 07. 1998 17.09
Italijanski premier Romano Prodi in njegov romunski kolega Radu Vasile, ki se mudi na obisku v Italiji, sta na današnjem srečanju v Rimu poudarila, da so odnosi med državama odlični, predvsem na gospodarskem področju. Prodi je Romuniji tudi izrazil italijansko podporo pri približevanju Evropski uniji in zvezi NATO.
V Italiji razmišljajo o mobilnem telefonu za otroke
18. 06. 1998 07.32
Italijanska družba za mobilno telefonijo Telecom Italia Mobile (TIM) razmišlja o vzpostavitvi mobilnega telefona, imenovanega Baby telefonino, ki bi bil namenjen otrokom od 5. do 14. leta starosti. Kot so povedali pri ministrstvu za komunikacijo, v družbi načrtujejo razširitev storitev na mlajšo klientelo. Otroci med 5. in 14. letom v Italiji predstavljajo 12 odstotkov celotnega prebivalstva. Sicer pa ima Italija največ naročnikov mobilnih telefonov v Evropi, kar 13 milijonov. Baby telefonino naj bi deloval s pomočjo poenostavljenega terminala, preko katerega bi bilo mogoče poklicati le pet telefonskih številk.
V Italiji izbruhnil spor zaradi ustavne reforme
27. 05. 1998 15.37
Po zadnjih uspehih desnih opozicijskih strank na volitvah je v Italiji izbruhnil silovit spor o načrtovani ustavni reformi. Vodja opozicije Silvio Berlusconi se je danes zavzel za okrepitev položaja predsednika države, medtem ko levosredinski vladni tabor to zavrača.
Italija med vodilnimi po obsegu sive ekonomije
26. 05. 1998 08.12
Italija ima zadnja štiri leta najvišji delež sive ekonomije med 16 državami, ki jih je obravnaval inštitut univerze v Linzu. V letu 1997 je obseg dela na črno v Italiji dosegel 27,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Takoj za njimi so se uvrstile Španija, Belgija, Švedska in Norveška. Najmanj težav s tem problemom pa imata Švica z 8,1 odstotka in Avstrija z 8,9 odstotka.
Italijani na severu glasovali za avtonomijo, na jugu pa proti mafiji
25. 05. 1998 15.31
Italijani so na nedeljskih lokalnih volitvah volili po pričakovanjih - na severu so podprli stranke, ki zahtevajo večjo avtonomijo, na Siciliji pa so imele največ uspeha desnosredinske stranke. Približno deset milijonov volilnih upravičencev je namreč v nedeljo volilo 519 županov ter 12 predsednikov pokrajin. Dokončne izide volitev naj bi objavili danes zvečer. Te volitve naj ne bi imele večjih posledic za levosredinsko vlado Romana Prodija.
Italija: Črpalkarji so se množično udeležili stavke
13. 05. 1998 07.32
Stavka črpalkarjev v Italiji je naletela na dober odziv. Kot so danes sporočila združenja črpalkarjev, se je stavke v glavnih mestih udeležilo 90 odstotkov črpalkarjev, na avtocestah od 70 do 75 odstotkov, na različnih območjih pa še 80 do 85 odstotkov.
Dini podprl vstop Slovenije v NATO
18. 03. 1998 11.09
Italijanski zunanji minister Lamberto Dini je članom odbora za zunanje zadeve italijanskega senata včeraj dejal, da bi morala vrata zveze NATO ostati odprta. V zvezi s tem je bil na madridskem vrhu lani poleti dan velik poudarek zahtevi, ki jo je podprla tudi Italija, da je treba med kandidatkami za nadaljnjo širitev navesti Slovenijo in Romunijo, je dejal Dini.
Italija pospešuje privatizacijo državnih podjetij
13. 03. 1998 08.16
Italijanska vlada je "pritisnila na plin" pri izvajanju projekta privatizacije nekaterih državnih podjetij. Do konca leta naj bi tako prišlo do privatizacije številnih podjetij v skupni vrednosti 20.000 milijard italijanskih lir. Med glavne naloge sodi dokončna privatizacija naftnega koncerna ENI, energijskega koncerna Enel in posojilne inštitucije BNL, veliko pozornosti pa zbuja tudi privatizacija avtocestnega podjetja, katerega delovanje je doslej nadziral državni holding IRI. Prodaja omenjenega podjetja bo državno blagajno obogatila za 7000 milijard italijanskih lir.
Italija bo začela krčiti mrežo bencinskih črpalk
09. 03. 1998 08.14
Italijanska vlada je začela s korenito racionalizacijo mreže bencinskih črpalk: letos naj bi v državi zaprli 2400, v naslednjih treh letih pa še 7500 črpalk. Dekret, s katerim je vlada določila osnovne smernice za racionalizacijo, je stopil v veljavo pred dvema dnevoma. Izmed skupno 27.500 črpalk naj bi v Italiji zaprli manjše in tehnično zastarele, sodobnejše in konkurenčnejše pa preuredili in razširili. Sprejeta racionalizacija je konkurenco med naftnimi družbami v Italiji še poostrila, kar je pripeljalo do prvega pozitivnega rezultata. Največje naftne družbe so znižale cene bencina in dizelskega goriva za nekaj več kot sto lir pri litru.
Italijanski javni dolg je še vedno visok
27. 02. 1998 16.42
Evropski komisar Yves Thibault de Silguy je danes v Rimu izjavil, da je italijanski javni dolg še vedno previsok glede na maastrichtske kriterije, da pa je treba upoštevati trend upadanja in ne trenutne ravni. Italijanski javni dolg je leta 1997 znašal 121,6 odstotka BDP (bruto domačega proizvoda), leto prej pa 124 odstotkov. Kot je znano, kriteriji iz Maastrichta določajo, da lahko javni dolg znaša največ 60 odstotkov BDP. Po nekaterih napovedih, naj bi Italija ta kriterij izpolnila šele čez približno dvanajst let.
Jelcin in Prodi zahtevata diplomatsko rešitev iraške krize
10. 02. 1998 19.06
Ruski predsednik Boris Jelcin in italijanski premier Romano Prodi sta po srečanju v Rimu pozvala Združene narode, naj iraško krizo rešijo na diplomatski način. Prodi je pojasnil, da so se možnosti za mirno rešitev povečale, zato bi jih morali izkoristiti.
Dini in Marinček podpisala sporazum o znanstveno-tehnološkem sodelovanju
04. 02. 1998 11.15
Slovenski minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček in italijanski zunanji minister Lamberto Dini sta danes v Ljubljani podpisala sporazum o znanstveno-tehnološkem sodelovanju med Slovenijo in Italijo.
Italija pribežališče tudi za ptice
08. 01. 1998 16.25
Poleg kurdskih beguncev je v Italiji "pristalo" tudi večje število ptičev iz severne Evrope in armenskih step. Popis tega za Italijo izjemnega dogodka je prevezl World Wildlife Fund (WWF), ki nadzoruje vse oaze, kjer krilati begunci najdejo svoje zatočišče.
O kurdskih beguncih naj odloča t.i. Schengenski odbor
28. 12. 1997 13.39
Državni podsekretar v italijanskem zunanjem ministrstvu Piero Fassino se je v pogovoru za nedeljsko številko milanskega časnika Corriere della Sera zavzel za to, da o usodi kurdskih beguncev, ki so z ladjo v soboto pripluli do južnoitalijanske obale, odloča t. i. Schengenski odbor.
Italija - lokalne volitve
17. 11. 1997 00.00
Na nedeljskih delnih občinskih volitvah v Italiji je po prvih napovedih v pretežni večini večjih mest zmagala vladajoča levosredinska koalicija Oljka. Volilna udeležba je bila približno 75-odstotna. Volitve so bile prva večja preizkušnja politične volje po maju leta 1996, ko je na oblast prišla Oljka premiera Romana Prodija. Napovedi kažejo, da so v večjih mestih za župane že v prvem krogu zmagali kandidati Oljke. To velja za Rim, kjer je, sodeč po po televizijskih projekcijah, dosedanji župan Francesco Rutelli dobil med 56 in 60 odstotkov glasov, za Benetke, kjer je dosedanji župan Massimo Cacciari dobil med 62 in 66 odstotkov glasov, ter za Neapelj, kjer je Antonio Bassolino dobil med 69 in 73 odstotkov glasov. Prodi je sinoči izjavil, da izid teh volitev presega pričakovanja. V nedeljo so volili župane in občinske svete v več kot 400 občinah. Italijanska televizija je ponoči poročala, da bo drugi krog volitev 30. novembra le v štirih od 14 glavnih mest pokrajin.