rimski

Požar v pisarnah italijanskih poslancev

09. 10. 1998 10.36

V rimski palači Teodoli-Bianchelli, kjer imajo pisarne italijanski poslanci, je sinoči izbruhnil požar, ki so ga gasilci pogasili šele davi, se je izvedelo pri gasilcih.

Prodi svari komuniste pred morebitno vladno krizo

02. 10. 1998 10.47

Italijanski premier Romano Prodi je prvič javno spregovoril o morebitnem padcu njegove manjšinske vlade. Prodi je komuniste na italijanski televiziji sinoči posvaril, da Italiji grozi vladna kriza, če ga v primeru načrtovane razprave o proračunu ne bodo podprli. Tudi rimski časopisi danes ne izključujejo konec levosredinske vlade, ki je na oblasti od leta 1996.

Vierijev prestop občutijo tudi na borzi

01. 09. 1998 14.02

Potem ko so v svoje vrste pripeljali italijanskega napadalca Christiana Vierija in zanj odšteli 54 milijonov nemških mark, je na rimski borzi vrednost Lazievih delnic skokovito narasla. Vrednost delnice se je tako povečala za štiri odstotke, lastniki pa za en ''papir'' tega nogometnega kluba tako dobijo 5,60 marke.

Pavarotti okreva po operaciji kolkov

29. 08. 1998 11.04

Slavni italijanski tenorist Luciano Pavarotti trenutno okreva po operaciji kolkov. Pavarotti se je s svojo 28-letno življenjsko sopotnico Nicoletto Mantovani umaknil v vilo pri Pesaru ob Jadranu, so v petek zapisali rimski časniki. Tenoristova agencija pa je sporočila, da mu gre dobro in da je operacijo dobro prestal, vendar pa se mesec dni po operaciji še opira na bergle. Pavarotti naj bi 17. oktobra nastopil v Koelnu, morda pa bo skupaj z Michaelom Jacksonom pel tudi v Južni Koreji.

Sarkofag Karla Velikega bodo restavrirali v Berlinu

19. 08. 1998 13.29

Po napovedih iz muzeja v Paderbornu bodo sarkofag Karla Velikega, ki je več kot 1100 let shranjen v francoskem mestu Aix-la-Chapelle, restavrirali v Berlinu. Z izjemo ''ugrabitve'' s strani Napoleonove vojske leta 1794 ni rimski sarkofag, ki ga je Karel Veliki prinesel iz Italije, nikdar zapustil omenjenega francoskega mesta. Sarkofag, okrašen z mitološkimi prizori, naj bi predstavljal predvsem vezni člen med rimskimi cesarji in karolinškimi voditelji. Leta 1843 se je sarkofag ob prenosu v katedralo v Aix-la-Chapelle razlomil na 12 kosov in vse od takrat je zaradi slabega popravila v ''obžalovanja vrednem stanju'', kot menijo strokovnjaki. Zato naj bi sarkofag, dolg 2,2 metra, restavrirali v muzeju antikvitet in bizantinskih umetnin v Berlinu. Okostje Karla Velikega, ki naj bi ga ob smrti leta 814 položili v omenjeni sarkofag, je od leta 1215 shranjeno v zlatem oltarju v katedrali v Aixu. Restavrirani sarkofag naj bi prihodnje poletje predstavili na razstavi umetnosti in kulture iz karolinške dobe, ki jo pripravljajo v nemškem mestu Paderborn.

Najlepše skladbe ruske liturgije v Piranu

06. 08. 1998 13.46

Eden od vrhuncev letošnjega piranskega glasbenega poletja bo doživetje najlepših skladb iz zakladnice ruske liturgije na koncertu zbora Kapele Mihail I. Glinka iz St. Petersburga jutri, 7. avgusta, ob 21. uri v stolni cerkvi sv. Jurija v Piranu.

Po 15 letih obnove palače odprli Rimski narodni muzej

29. 06. 1998 16.39

Po petnajst letih obnove so nedavno v italijanski prestolnici, in sicer v palači Massimo pri rimskih kopelih, odprli Rimski narodni muzej. Odprtje omenjenega muzeja sodi v t.i. novo renesanso, kot so v javnosti že poimenovali najnovejši razcvet muzejske ponudbe v Rimu; potem ko so pred letom dni odprli prenovljeno galerijo Borghese z zbirko kipov Berninija in Canove ter slik Rafaela, Caravaggia in Tiziana, pred pol leta pa palačo Altemps z zbirko skulptur, ki jih je v prvi polovici 17. stoletja zbral kardinal Ludovico Ludovisi. Palača Massimo pri rimskih kopelih je bila ob koncu 16. stoletja zasebna rezidenca kardinala Feliceja Perettija, kasnejšega papeža Siksta V.

Umrl kardinal Agostino Casaroli

09. 06. 1998 13.35

V rimski bolnišnici Columbus je v 84. letu starosti ponoči umrl kardinal Agostino Casaroli, zunanji minister papežev Pavla VI. in Janeza Pavla II. v letih hladne vojne ter nekdanji državni sekretar Janeza Pavla II., so danes sporočili iz Vatikana.

Rimski kolosej bo dobil dvigalo

23. 05. 1998 11.22

Mestni nadzorni organi za arheologijo v Rimu načrtujejo, da bi do leta 2000 v koloseju zgradili 30 metrov visoko dvigalo. Dvigalo naj ne bi bilo vidno niti z ulice niti znotraj antičnega amfiteatra. Italijanski časopisi so ob tem zapisali, da skoraj 2000 let stare znamenitosti načrtovano dvigalo ne bo poškodovalo ali skazilo.

Inter z južnoameriškimi zvezdniki do pokala UEFA

07. 05. 1998 10.49

Milanski Inter je v drugem poskusu vendarle uspel. Potem ko je lani v finalu evropskega pokala UEFA izgubil z nemškim Schalkejem 04, je sinoči v Parizu prepričljivo s 3:0 (1:0) premagal rimski Lazio.

Italijani zaradi splošne stavke brez časnikov in radio-televizijskih novic

31. 03. 1998 11.02

V Italiji danes niso izšli časniki, prebivalstvo pa je prikrajšano tudi za radijske in televizijske novice. Po včerajšnji celodnevni stavki tiskovnih agencij so namreč danes za 24 ur prekinili delo tudi radijski in televizijski novinarji. Stavkajoči zahtevajo predvsem obnovitev kolektivnih delovnih pogodb.

Rimsko cesto zavzela nova galaksija

22. 02. 1998 10.32

Neka pritlikava galaksija je zavzela središče naše galaksije - Rimske ceste, potem pa jo je Rimska cesta razbila in vsesala, trdijo ameriški in britanski astronomi. Galaksija, ki so jo znanstveniki poimenovali Strelčeva, ker so jo opazili v ozvezdju Strelca, je približno desetkrat manjša od naše, njena masa pa predstavlja tisočinko mase vseh zvezd v Mlečni cesti, pravi strokovnjakinja s področja astrofizike Rosemary Wise z univerze John Hopkins v Baltimoru. Najnovejši izračunih kažejo, da je Strelčeva galaksija najmanj desetkrat obkrožila našo galaksijo, preden jo je gravitacijska sila Rimske ceste vsesala vase. Po mnenju mnogih astronomov, bi lahko ta pojav povzročal nastanek novih galaksij, saj trdijo, da so največje galaksije, kot je na primer naša, pravzaprav rezultat spajanja večjega števila manjših, pritlikavih galaksij. Po izračunih, ki jih je pripravila ekipa Wiseove, naj bi deset odstotkov zvezd v Rimski cesti v njenem zunanjem delu izviralo iz pritlikavih galaksij, ki so se v zadnjih osmih milijardah let stopile vanjo.

Dvodnevna etnična gladovna stavka

17. 01. 1998 12.44

Zaradi kršitve predvsem 3. in 6. člena italijanske ustave, ki predvideva, da so vsi enaki ne glede na jezik in da država s primernimi pravili uresniči zaščito manjšine živeče v Italiji, se je Primož Sancin, član društva Edinost iz Trsta, odločil, da bo gladovno stavkal.

Valentino poudarja klasiko

12. 01. 1998 09.03

Ohraniti elegantnost moškega, jo poudariti z ročno izdelanimi oblekami, uporabiti gube in predvsem povečati udobnost nošenja. S tem sporočilom je v nedeljo v Milanu odprl svojo modno revijo Moška kolekcija (Collezioni Uomo) italijanski kreator Valentino, na katerem je predstavil trende za jesen in zimo 1998/1999. Rimski oblikovalec je pokazal enobarvne kostime iz finega kašmirja večinoma v sivi barvi, delno pa tudi v modrih tonih. Pomembne so tudi sledi igel, notranja podloga lila barve pa je za oči skoraj neopazna. Sakoji imajo stoječe ovratnike in tako mejijo na športne jakne. Proge, spremenjene v široka rebra, so vidne tudi pri puloverjih in potekajo sprva ravno, nato pa se združijo v grafične vzorce. Italijanski oblikovalci bodo svoje kreativne zamisli, kako naj bi se prihodnjo zimo oblačil moški, predstavili do četrtka v skoraj 50 velikih modnih revijah in na 30 manjših predstavitvah. Posebne pozornosti so bili poleg kreacij znanih modnih hiš Prade in Gucci deležni tudi stilisti iz tujine. Prvič letos se bo v Milanu predstavil tudi ameriški kreator Calvin Klein.

Divje svinje razrile rimski muzej na prostem

29. 11. 1997 12.19

Divje svinje so opustošile skoraj dve tretjini dobrih 3000 kvadratnih metrov zemljišča v rimskem muzeju na prostem v kraju Hechingen-Stein v nemški zvezni deželi Baden-Wuerttemberg. Živali so v preteklih nočeh kar nekajkrat obiskale območje muzeja, kjer so izkopale do 30 centimetrov trave. Dostop do parka so si zverine izgreble pod bodečo žico. Pred 1800 leti nastalo rimsko najdišče so odkrili leta 1973 in velja za eno najpomembnejših pričevanj o kulturi Rimljanov severno od Alp.