robertson

Robertson o širitivi NATA

30. 03. 2001 00.00

Generalni sekretar zveze Nato George Robertson je med obiskom na Poljskem izjavil, da se bo Severnoatlantska zveza o morebitni nadaljnji širitvi odločala oktobra prihodnje leto na vrhunskem zasedanju v Pragi. Poleg Slovenije za članstvo v zavezništvu poteguje še osem držav: Latvija, Litva Estonija, Slovaška, Hrvaška, Makedonija, Bolgarija in Romunija. George Robertson je med obiskom na Poljskem tudi pozdravil imenovanje novega ruskega obrambnega ministra Sergeja Ivanova. Ob tem je dejal, da je njegovo imenovanje ugodno z vidika odnosov med Moskvo in Severnoatlantskim zavezništvom. Še posebej je Robertson poudaril dejstvo, da je novi minister Sergej Ivanov prvi civilist na tem položaju v Rusiji. Ocenil ga je kot najbolj odprtega in najmanj dogmatičnega ruskega politika, s katerim se je srečal.

V Makedoniji zatišje

30. 03. 2001 00.00

V Makedoniji je bilo danes mirno. Makedonske sile so z minometi občasno obstreljevale položaje albanskih upornikov ob makedonsko kosovski meji, 20 kilometrov od Skopja.

Razmere v Makedoniji se umirjajo

28. 03. 2001 00.00

V Makedoniji sta se mudila visoki predstavnik Unije Javier Solana in generalni sekretar Nata George Robertson. Predsedniku Trajkovskemu sta obljubila pomoč v boju proti albanskim skrajnežem. Robertson pa je oborožene Albance označil za teroriste, ki želijo zanetiti novo vojno na Balkanu. Tako je povedal: &raquo

Po ofenzivi mirno

26. 03. 2001 00.00

Na območju Tetova je po poročanju našega vojnega dopisnika po ofenzivi makedonskih sil mirno. Albanski skrajneži so zapustili svoje oporišče v vasi Selce v bližini Tetova, kjer ni videti makedonskih varnostnih sil. Makedonska vojska pa je sporočila, da je bil sinoči na meji med Makedonijo in Kosovom na eni od nadzornih točk ubit makedonski vojak. Okoliščin dogodka tiskovni predstavnik vojske ni želel natančneje navesti.

Albanci bežijo iz Makedonije

26. 03. 2001 00.00

Operacija makedonske vojske je v nedeljo dobila največje razsežnosti, saj so makedonske sile zavzele vas Gajre v okolici Tetova. V Tetovu je zaenkrat mirno. Največjo vojaško akcijo proti albanskim skrajnežem od izbruha nemirov pred dvema tednoma, je makedonska vojska začela že včeraj zjutraj. V siloviti ofenzivi so albanska oporišča v hribih nad Tetovom napadali s tanki in helikopterji. Premier Georgievski je za državno televizijo izjavil, da je vojska zavzela že vse ključna oporišča albanskih skrajnežev. Georgievski je dejal, da bodo šele po končani akciji pričeli s političnimi rešitvami.

Albanski uporniki pri Skopju

24. 03. 2001 00.00

Del albanskih skrajnežev v Makedoniji se je iz Tetova premaknil proti vasi Gračane, ki je od Skopja oddaljena le slabih 10 kilometrov, leži pa ob jugoslovansko-makedonski meji, je danes poročal makedonski časnik Dnevnik. Skrajneži naj bi se naselili v zapuščene hiše v vasi, kmalu pa naj bi tam odprli novo fronto. Makedonski premier Ljubčo Georgievski je sinoči potrdil, da makedonska vojska še ni začela operacije za uničenje albanskih skrajnežev, in dodal, da se šibka makedonska država oborožuje in pridobiva čas. Georgievski je to izjavil na skopskem letališču, medtem ko je vojska prevzela štiri ukrajinske helikopterje, pričakujejo pa še dve pošiljki helikopterjev iz Grčije.

EU in Nato o Makedoniji

19. 03. 2001 00.00

Generalni sekretar zveze Nato George Robertson je na izrednih pogovorih o razmerah v Makedoniji napovedal okrepitev navzočnosti mednarodnih sil Kfor na meji med Kosovom in Makedonijo. Po srečanju z makedonskim zunanjim ministrom Srđanom Kerimom je Robertson povedal, da je zavezništvo odločeno presekati povezave med albanskimi skrajneži s Kosova s skrajneži v Makedoniji, za kar je potrebna okrepljena vojaška navzočnost na meji. Generalni sekretar zavezništva sicer ni napovedal, koliko dodatnih pripadnikov mirovnih sil bo na območje poslanih.

Siloviti spopadi v predmestju Tetova

16. 03. 2001 00.00

Spopadi v Makedoniji, ki grozijo z izbruhom nove vojne na Balkanu, ne pojenjajo že tretji dan. V predmestju Tetova so potekali spopadi med makedonskimi silami in albanskimi uporniki. Napeto je tudi v Kumanovu in Gostivarju. Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je izjavil, da zavezniki zaenkrat še ne bodo posredovali, saj jih makedonska vlada za to ni prosila.

Grizold o razmerah v JV Evropi

13. 03. 2001 00.00

Slovenski minister za obrambo Anton Grizold, ki se mudi na dvodnevnem uradnem obisku v Grčiji, se je z grškim ministrom za narodno obrambo Apostolosom Athanasiosom Tsohatzopoulosom pogovarjal o stabilnosti v JV Evropi, eskalaciji nasilja na meji med Kosovom in Makedonijo oz. ZRJ in Makedonijo, varnostnih razmerah na Bližnjem vzhodu in Kavkazu, sodelovanju med ministrstvoma in prizadevanjih Slovenije za članstvo v zvezi NATO in EU, katera Grčija v celoti podpira. Ministra sta podpisala tudi sporazum za sodelovanje v večnacionalnem centru za usposabljanje za mirovne operacije v Grčiji, ki predstavlja osnovo za udeležbo slovenskih častnikov kot vaditeljev oz. mentorjev pri izvajanju procesa usposabljanja. Omenjeni center je namreč eden od pomembnejših oz. bolj priznanih centrov v okviru držav članica zveze NATO. Slovenski obrambni minister je položil tudi venec na grob neznanega vojaka.

Bo vojska ZRJ napotena na mejo z Makedonijo?

07. 03. 2001 00.00

Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je po srečanju z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom v New Yorku sinoči dejal, da NATO razmišlja o tem, da bi na jugoslovansko-makedonsko mejo napotil jugoslovansko vojsko. Na Robertsonove besede se je pozitivno odzval jugoslovanski premier Zoran Žižić, ki se je prav tako v New Yorku srečal z Annanom in dejal, da bo jugoslovanska vojska znala zavarovati mejo. Varnostni svet ZN bo danes na zasedanju za zaprtimi vrati poslušal poročilo makedonskega zunanjega ministra Srđo Kerima glede najnovejših spopadov med albanskimi gverilci in makedonsko vojsko na meji s Kosovim.

Robertson zavrača namige

28. 02. 2001 00.00

Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je v pogovoru za današnjo izdajo časnika Dnevni avaz zavrnil namigovanja medijev, da zavezništvo ve, kje se nahaja nekdanji politični vodja bosanskih Srbov, obtožen vojnih zločinov, Radovan Karadžić. "Že dve leti ni potrjenega naslova, kjer bi ga bilo moč najti", je poudaril Robertson.

Krčenje varnostnega pasu na meji s Kosovom

27. 02. 2001 00.00

Zunanji ministri zveze NATO so danes v Bruslju napovedali, da bo zavezništvo postopoma krčilo varnostni pas na jugu Srbiji ob administrativni meji s Kosovom, kjer se vrstijo napadi oboroženih skupin kosovskih Albancev na srbsko policijo. Zavezništvo ne bo dopustilo, da bi skrajneži varnostni pas izkoriščali za nasilje, je odločitev sveta zavezništva na ministrski ravni komentiral generalni sekretar zveze NATO George Robertson.

Srečanje Sergejeva in Robertsona

21. 02. 2001 00.00

Ruski obrambni minister Igor Sergejev je ob ruskem predlogu o izgradnji mobilnega evropskega protiraketnega sistema evropskim državam ponudil tudi strokovno znanje svoje države. "Imamo vse potrebno - dovolj prostora za potrebno testiranje in tudi potrebno znanstveno osnovo in raziskovalno podlago," je poudaril Sergejev in dodal, da morajo biti za ta projekt pripravljene tudi evropske države.

Rusija in Kitajska proti protiraketnemu ščitu

20. 02. 2001 00.00

Ruski predsednik Vladimir Putin je v pogovoru z generalnim sekretarjem zveze NATO Georgeom Robertsonom znova izrazil nasprotovanje Moskve širitvi Severnoatlantskega zavezništva na Vzhod, predlagal pa je tudi oblikovanje evropskega sistema protiraketne obrambe, ki bi bil nekakšna konkurenca ameriškemu protiraketnemu ščitu. Robertson pa je dejal, da mora biti prednostna naloga zveze NATO in Rusije izgradnja odnosa, ki bo temeljilo na zaupanju in odprtosti in bo odporno na krize. Putin je poudaril, da širitve zveze NATO proti ruskim mejam ni mogoče videti drugače kot grožnjo Rusiji. Vodja ruskih komunistov Genadij Zjuganov pa je po srečanju z Robertsonom širitev zveze NATO celo primerjal s Hitlerjevo priključitvijo Avstrije Nemčiji leta 1938.

Beograjski mediji o krizi na jugu Srbije

19. 02. 2001 00.00

Večernje novosti danes v komentarju z naslovom Z Zahoda nič novega izpostavljajo, da se zločini nad Srbi na Kosovu in na jugu Srbije dogajajo ob navzočnosti mirovnih sil zveze NATO in pred očmi mednarodne skupnosti, ki ima v pokrajini že 20 mesecev svojo civilno upravo in svojo vojaško silo. Krizo na jugu Srbije ocenjujejo tudi drugi beograjski mediji.

Na jugu Srbije prve žrtve v albanskih vrstah

19. 02. 2001 00.00

Oboroženi Albanci so davi obnovili napade na postojanke srbske policije v vasi Lučane v občini Bujanovac na jugu Srbije, je poročal Radio Indeks. Ta je še poročal, da je bil včeraj popoldan v streljanju med srbskimi policisti in Albanci ubit nek Albanec, dva pa sta bila ranjena. Kot je znano je včeraj dopoldne vozilo srbske policije zapeljalo čez protitankovsko mino in tedaj so življenje izgubili trije policisti. Popoldne so pripadniki srbske policije poskušali priti do uničenega avtomobila, vendar so jih oboroženi Albanci ponovno napadli. Med tem spopadom je bil ubit Albanec, ranjena pa sta dva, zatrjuje Radio Indeks.

Za ukinitev varnostnega območja še prezgodaj

15. 02. 2001 00.00

Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je danes po srečanju z vodjo jugoslovanske diplomacije Goranom Svilanovićem in podpredsednikom srbske vlade Nebojšo Čovićem v Bruslju dejal, da je še prezgodaj za ukinitev kopenskega varnostnega območja, ki Kosovo ločuje od preostanka Srbije. Beograjski načrt za rešitev krize na jugu Srbije je ocenil pozitivno, vendar pa bo treba po njegovem nekatere dele še preučiti.

Solana in Robertson o ZDA in Evropi

06. 02. 2001 00.00

Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je včeraj v Washingtonu pred srečanjem z novim ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom dejal, da ZDA ni mogoče odvrniti od gradnje protiraketnega ščita (NMD), čeprav imajo zavezniki in Rusija do tega načrta pomisleke. Po besedah Solane imajo ZDA pravico postaviti ščit, sporazum o protiraketni obrambi (ABM), ki so ga ZDA sklenile z Rusijo leta 1972, pa "ni biblija, ker svet ni več bipolaren". Solana je opozoril, da bodo morale ZDA ob uresničitvi načrta o gradnji NMD ohraniti nadzor nad svojim oboroževanjem. Generalni sekretar zveze NATO George Robertson pa je včeraj v Bruslju izjavil, da bi morala Evropa sprejeti ameriški protiraketni ščit kot neizogibno dejstvo. Po njegovih besedah si ljudje ne želijo spora med ZDA in Evropo zaradi NMD.

Bombni atentat v Beogradu

06. 02. 2001 00.00

V eksploziji, ki je v zgodnjih jutranjih urah odjeknila v Beogradu, je razneslo terensko vozilo predsednika poslanskega kluba vladne Demokratične opozicije Srbije (DOS) Čedomirja Jovanovića. V ognju, ki je izbruhnil po eksploziji, so bila poškodovana še tri bližnja vozila. Policist na kraju dogodka je povedal, da še ni jasno, ali je avtomobil eksplodiral sam, ali pa je bila eksplozija namerno povzročena. Jovanović, član vodstva Demokratske stranke srbskega premiera Zorana Djindjića, napada ni želel komentirati, dokler policija eksplozije ne bo raziskala do konca. Pred tednom dni je neznanec streljal na voznika šefa nove srbske tajne obveščevalne službe in ga ranil. Za obema napadoma pa naj bi stali pripadniki nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.

Rusi proti gradnji protiraketnega ščita

04. 02. 2001 00.00

V bavarski prestolnici Münchnu se je končala dvodnevna konferenca o varnostni politiki. Danes je bila v središču pozornosti ruska delegacija, ki ostro nasprotuje postavitvi ameriškega protiraketnega ščita. Argumente za njegovo uresničitev je včeraj predstavil ameriški obrambni minister Rumsfeld.

Zavezništvo ničesar ne prikriva?

25. 01. 2001 00.00

Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je po srečanju z nemškim obrambnim ministrom Rudolfom Scharpingom ponovno zagotovil, da ostanki streliva z osiromašenim uranom ne predstavljajo tveganja za zdravje vojakov in civilistov na Kosovu. Po njegovem tudi ni znanstvene podlage za trditve, da obstaja povezava omenjenega streliva z boleznijo nekaterih vojakov in drugega osebja ZN v pokrajini. Kot je dejal zavezništvo ničesar ne prikriva. To pa po njegovem potrjuje dejstvo, da je v svojih raziskavah do istih zaključkov prišlo tudi nemško obrambno ministrstvo.

Vse močnejši pritiski na zvezo Nato

10. 01. 2001 00.00

Generalni sekretar Nata George Robertson je po zasedanju sveta zveze ponovil, da ni znanstvene povezave med uporabo orožja z osiromašenim uranom in pojavom rakavih obolenj. Kljub temu so vse močnejši pritiski na Severnoatlantsko zvezo, naj razkrije vse stranske učinke uporabe takšnega orožja.

Robertson o hitrih spremembah v BiH

21. 12. 2000 00.00

Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je danes na tiskovni konferenci v Sarajevu Bosno in Hercegovino ponovno opozoril, da mednarodna skupnost izgublja potrpljenje, pa tudi zainteresiranost za dogodke v BiH. "Skrajni čas je, da voditelji in državljani v BiH prevzamejo odgovornost za stanje v svoji državi," je dejal Robertson, ki je končal svoj dvodnevni obisk v BiH. Vodstvo BiH je še pozval, naj preoblikujejo svoje vojaške strukture.

Bush prejema čestitke

14. 12. 2000 00.00

Šestintrideset dni po volitvah za 43. ameriškega predsednika, kar štirih štetjih glasovnic na Floridi in pravnih sporih na pristojnih sodiščih je demokratski kandidat Al Gore priznal poraz in svojemu tekmecu Georgu Bushu mlajšemu čestital za zmago. Bush je kmalu zatem v zmagoslavnem govoru v Austinu poudaril, da se bo zavzemal za dobro vseh Američanov.

Robertson o večji vlogi KFOR

30. 11. 2000 00.00

Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je danes v Prištini napovedal večjo vlogo mirovnih sil na Kosovu (KFOR) pri preprečevanju spopadov v južni Srbiji. Mirovne sile bodo na administrativni meji Srbije s Kosovom izvajale okrepljen in učinkovitejši nadzor, je izjavil Robertson, predstavil pa je tudi akcijski načrt v šestih točkah.

Roberston zagotavlja ukrepanje KFOR

29. 11. 2000 00.00

Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je danes v odgovor na pismi jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice glede nasilja v južni Srbiji zagotovil, da je zavezništvo zaradi nasilja prav tako zaskrbljeno, zato je KFOR s ciljem umirjanja napetosti že sprejel določene ukrepe, morebitne nadaljnje pa še preučuje. Kot je opozoril generalni sekretar, je nasilje nenazadnje tudi neposredna grožnja sami misiji KFOR.

Zasedanje skupščine zveze NATO

21. 11. 2000 00.00

Nemški kancler Gerhard Schröder in generalni sekretar zveze NATO George Robertson sta se v Berlinu, kjer poteka letno zasedanje Parlamentarne skupščine zveze NATO, zavzela za tesnejšo povezanost med državami članicami Evropske unije in zvezo NATO. Oba sta državljanom ZR Jugoslavije izkazala spoštovanje za mirno revolucijo v državi.

NATO zavrnil zahtevo ruske vojske

10. 11. 2000 00.00

Zveza NATO je danes zavrnila zahtevo ruskega vojaškega vrha po pregledu podmornic držav članic zavezništva, da bi tako osvetlili okoliščine avgustovske nesreče ruske jedrske pomornice Kursk, ki je potonila v Barentsovem morju. Načelnik ruskega generalštaba general Anatolij Kvašnin, ki se je v četrtek v Bruslju sestal s kolegi iz držav članic zveze NATO, je od slednjih zahteval, naj pokažejo svoje flote, da bi lahko preverili, ali v zadnjem času na kateri od ladij ni prišlo do poškodb, in obenem "ovrgli dvome" glede okoliščin nesreče Kurska, v kateri je umrlo vseh 118 članov posadke.

Robertson poziva k spremembam

10. 11. 2000 00.00

Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je v danes objavljenem odprtem pismu volilne upravičence v Bosni in Hercegovini pozval, naj na sobotnih splošnih volitvah glasujejo za spremembe in s tem pokopljejo nacionalistično politiko iz preteklosti.

Peterle v Budimpešti

31. 10. 2000 00.00

Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je na 46. letnem zasedanju skupščine Združenja Atlantskih svetov (ATA) danes v Budimpešti predstavil željo Slovenije po vključitvi v zvezo NATO ter vlogo Slovenije v zagotavljanju večje varnosti v regionalnem in širšem smislu, posebej na območju BiH in Kosova. Poudaril je tudi željo Slovenije po nadaljnjem sodelovanju pri oblikovanju skupne evropske varnostne in obrambne politike ter ob tem izpostavil pomen sodelovanja med Slovenijo, Italijo in Madžarsko, katerim se je v dosedanji trilaterali nedavno pridružila še Hrvaška. Sicer je Slovenija na tokratnem srečanju izrazila tudi pripravljenost, da bi gostila prihodnje, 47. letno zasedanje skupščine omenjenega združenja.