rodil
Slovesnosti ob 250. rojstnem dnevu Goetheja
28. 08. 1999 08.30
Z literarnim večerom so se sinoči v Frankfurtu ob Maini začela praznovanje 250. rojstnega dne velikega nemškega pisca Johanna Wolfganga von Goetheja, ki se je v tem mestu rodil na jutrišnji dan pred 250 leti. Praznovanju, ki bo potekalo ves konec tedna, se bodo pridružili s številnimi prireditvami tudi v Weimarju, kjer je Goethe živel skoraj 57 let.
Fotografska razstava Samo da ne zanohta
25. 08. 1999 10.39
V hladilnici podjetja Slosad d.o.o. v Bohovi v bližini Maribora bodo v četrtek, 26. avgusta, ob 19. uri odprli fotografsko razstavo pod naslovom Samo da ne zanohta. Njen avtor je Dino Schrailechner.
Brahmsova nagrada baritonistu Genzu
19. 08. 1999 09.52
Letošnjo Brahmsovo nagrado bo prejel nemški baritonist Stephen Genz. Kot je še sporočila Brahmsovo združenje, mu bodo nagrado v vrednosti 5000 evrov podelili na koncertu v Heideju. Nagrado vsako leto podeljujeo glasbenikom, ki so se izkazali pri interpretaciji del Johannesa Brahmsa (1833-1897).
Rosendorf dobitnik bavarske nagrade za književnost
18. 08. 1999 13.22
Nemški pisatelj Herbert Rosendorfer je dobitnik letošnje bavarske nagrade za književnost, ki jo bo prejel 28. oktobra v okviru festivala na bavarski umetnostni akademiji v Muenchnu. Rosendorfer je znan po številnih romanih, pripovedih, gledaliških delih, radijskih in televizijskih igrah. Rodil se je leta 1934. Po študiju prava je služboval muenchenškem sodišču in na višjem deželnem sodišču v Naumburgu. Od leta 1990 pa je častni profesor bavarske sodobne književnosti na univerzi v Muenchnu.
Zavarovalniški turnir tokrat v Ljubljani
16. 08. 1999 13.56
Domžalski Ten Ten tudi letos prireja košarkarski turnir Zavarovalnice Triglav za veliko nagrado Domžal. Najkakovostnejši turnir v Sloveniji bo na sporedu že osmič, prvič pa kraj dogajanja ne bodo Domžale ampak ljubljanska hala Tivoli. Na turnirju, ki se bo začel 20., končal pa 22. avgusta, bodo nastopili bodo Union Olimpija, Cibona, Panathinaikos in turški Tofaš.
Sto let od rojstva Alfreda Hitchcocka
13. 08. 1999 17.39
Danes mineva sto let od rojstva mojstra filmskih srhljivk Alfreda Josepha Hitchcocka. Britanski filmski režiser, ki je večino svojih mojstrovin posnel v Hollywoodu, se je rodil v Londonu, umrl pa je 28. aprila 1980 v Los Angelesu. Ameriška Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki vsako leto podeljuje prestižne nagrade Oskar, bo drevi v Los Angelesu pripravila spominsko slovesnost. Obletnice se bodo spomnili še marsikje drugje, tudi v New Yorku, kjer je filmski studio Universal nedavno v spomin na režiserja postavil njegov doprsni kip.
100 let rojstva mojstra grozljivk
13. 08. 1999 09.38
V svetu filmske umetnosti danes praznujejo stoletnico rojstva mojstra srhljivk Alfreda Hitchcocka. V Londonu, kjer se je slavni režiser rodil, so odkrili spominsko ploščo na hiši, kjer je živel pred odhodom v Hollywood, kip so mu postavili tudi v New Yorku, v Los Angelesu pa se ga bodo spomnili na slavnostni akademiji.
Sto let od rojstva Alfreda Hitchcocka
11. 08. 1999 16.00
V petek, 13. avgusta, bo minilo sto let od rojstva mojstra filmskih srhljivk Alfreda Josepha Hitchcocka. Britanski filmski režiser, ki je večino svojih mojstrovin posnel v Hollywoodu, se je rodil v Londonu, ameriška Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki vsako leto podeljuje prestižne nagrade oskar, pa bo v Los Angelesu pripravila spominsko slovesnost. Obletnice se bodo spomnili še marsikje drugje, med drugim tudi v New Yorku, kjer je filmski studio Universal nedavno v spomin na režiserja postavil njegov doprsni kip.
Sto let od rojstva Alfreda Hitchcocka
11. 08. 1999 14.03
V petek, 13. avgusta, bo minilo sto let od rojstva mojstra filmskih srhljivk Alfreda Josepha Hitchcocka. Britanski filmski režiser, ki je večino svojih mojstrovin posnel v Hollywoodu, se je rodil v Londonu, ameriška Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki vsako leto podeljuje prestižne nagrade oskar, pa bo v Los Angelesu pripravila spominsko slovesnost. Obletnice se bodo spomnili še marsikje drugje, med drugim tudi v New Yorku, kjer je filmski studio Universal nedavno v spomin na režiserja postavil njegov doprsni kip.
Razstava fotografov slavnih osebnosti v Los Angelesu
08. 08. 1999 11.42
V Centru Getty v Los Angelesu bo do 10. oktobra na ogled skupna razstava fotografij slavnih osebnosti pariškega fotografa Nadarja, ki je ustvarjal v prejšnjem stoletju, in sodobnika, Newyorčana Andyja Warhola. Prvi je fotografiral slavne osebnosti v francoski prestolnici v 19. stoletju, drugi pa se je s tem ukvarjal v tem stoletju.
Grafike Jožeta Spacala v Piranu
02. 08. 1999 11.39
V Mestni galeriji Piran bodo v petek, 6. avgusta, ob 20.30 odprli razstavo grafik akademskega slikarja Jožeta Spacala. Odprta bo do 3. septembra.
Umrl francoski zdravnik in pisatelj Andre Soubiran
01. 08. 1999 17.09
V Parizu je v 89. letu starosti umrl francoski zdravnik in pisatelj Andre Soubiran, avtor uspešnice Možje v belem. Saga v petih delih, ki so jo prevedli v 14 jezikov in po njej posneli tudi nadaljevanko, opisuje svet zdravnikov, poln sentimentalnih intrig. Soubiran se je rodil v Parizu leta 1910 kot sin častnika in leta 1933 diplomiral iz medicine. Leta 1939 so ga kot zdravnika mobilizirali v francosko vojsko, štiri leta kasneje pa je izdal svoje prvo delo, ki pripoveduje o njegovih vojaških izkušnjah. Knjigo so nemške oblasti sicer prepovedale, avtor pa je zanjo kasneje prejel nagrado Thophraste-Renaudot. Soubrin je v šestdesetih in sedemdesetih letih izdal še številne romane, med drugim Dnevnik žene v belem, Zgodbe v belem in Smrtni udarec.
Stoletnica rojstva Hitchcocka
01. 08. 1999 13.27
V Hollywoodu so ob 100. obletnici rojstva Alfreda Hitchcocka odkrili doprsni bronasti kip mojstra srhljivk. Slovesnosti se je udeležila tudi igralka Tippi Hedren, ki je odigrala glavno vlogo v Ptičih. Predstavniki Universal Studios so v spomin na Hitchcockovo klasiko iz leta 1963 spustili udomačenega krokarja, ki je med slovesnostjo pristal na kipu. Alfred Hitchcock se je rodil 13. avgusta leta 1899.
Umrl priznan umetnostni zgodovinar Werner Haftman
31. 07. 1999 17.36
V bavarskem mestu Waakirchen je v 87. letu umrl priznan umetnostni zgodovinar Werner Haftman, nekdanji direktor Naroidne galerije iz Berlina in leta 1955 ustanovitelj razstave moderne umetnosti Documenta. Na kasselski Documenti je Haftman med drugim predstavil tudi dela Matissa, Picassa in Schneiderja. Haftman, ki se je rodil v poljskem mestu Glowno, je znan tudi kot avtor knjige Slikarstvo 20. stoletja iz leta 1954, ki je med temeljnimi deli umetnostne zgodovine.
Sidi Mohamed oklican za novega maroškega kralja
24. 07. 1999 10.59
Maroškega prestolonaslednika Sidija Mohameda so po smrti očeta, kralja Hasana II., sinoči oklicali za novega kralja. Visoki predstavniki države in člani kraljeve družine so podpisali dokument, v katerem potrjujejo lojalnost bodočemu kralju Mohamedu VI.
Stresli pepel Johna Kennedyja mlajšega
22. 07. 1999 20.44
Pepel Johna Kennedyja mlajšega, njegove žene in svakinje, so z ameriške vojaške ladje stresli v morje v bližini mesta, kjer se je zrušilo letalo. Za pogreb na morju so se odločile družine pokojnih.
Wagnerjev pravnuk piše knjigo o družinskih vezeh s Hitlerjem
21. 07. 1999 13.32
Gottfried Wagner je večino svojega življenja preživel tako, da je pomagal ljudem razumeti, kakšna pošast je bil njegov pradedek, skladatelj Richard Wagner. ''Nemogoče je ločiti med Wagnerjem kot ideologom in Wagnerjem kot umetnikom. Moj pradeded je hotel z umetnostjo spremeniti družbo'', je povedal Gottfried Wagner za časopis Los Angeles Times. Wagner v knjigi Somrak družine Wagner opisuje spomine na tesne družinske vezi z Adolfom Hitlerjem, pa tudi protijudovska čustva svojega pradeda.
Šestmilijardti Zemljan naj bi ugledal luč sveta
19. 07. 1999 19.19
Ameriški zvezni statistični urad je na svoji spletni strani poročal, da se je po navedbah t.i. POPClocka danes ob 2.24 po srednje-evropskem času rodil šestmilijardti Zemljan, ni pa še znano, ali gre za dečka ali deklico.
Richard Gere bo očka
11. 07. 1999 09.00
Ameriški filmski igralec Richard Gere bo očka. Novico je v četrtek, nekaj dni zatem, ko je njegova nekdanja žena Cindy Crawford dobila sina, posredoval njegov predstavnik za tisk. V zakonu z manekenko, ki se je končal leta 1995, Gere ni želel imeti otrok, je poročal ameriški časopis USA today. Ob njegovi novi izbranki, igralki Carey Lewell, ki je nastopila v filmu Dovoljenje za ubijanje, pa si je 49-letni igralec premislil. Prvorojenec Richarda Gera naj bi se rodil v začetku naslednjega leta.
Al Gore postal dedek na dan neodvisnosti
06. 07. 1999 11.24
Ameriški podpredsednik Al Gore je na državni praznik, dan neodvisnosti, postal dedek. Wyatt Gore Schiff se je rodil v nedeljo ob 10.05 v New Yorku. Po podatkih Bele hiše je tehtal 3,5 kilograma in meril 50 centimetrov. Gore je sicer praznik preživel z ženo, vnukom, hčerko in njenim možem.
Fotografije Ukrajinca Borisa Mihailova v Mali galeriji
04. 07. 1999 12.37
V Mali galeriji na Slovenski cesti bodo v sredo, 7. julija, ob 19. uri odprli razstavo fotografij Borisa Mihailova, ki jih je avtor posnel leta 1991 in jim dal skupni naslov Pri tleh.
Umrl filmski producent Sir John Woolf
30. 06. 1999 15.55
V starosti 86 let je na svojem domu v Londonu umrl britanski producent John Woolf, producent filmov kot sta Afriška kraljica in Oliver. Woolf se je rodil 15. marca 1913, v Cricklewoodu, v severnem Londonu. Njegov oče se je ukvarjal z filmsko distribucijo, tako da je bil Woolf že od malih nog v stiku s filmom. Med drugo svetovno vojno se je odlikoval s snemanjem vojnih filmov. Po očetovi smrti leta 1942 je prevzel očetovo podjetje, 1948 pa z bratom Jamesom ustanovil lastno filmsko podjetje Romulus films. John Woolf je znal v filmu prepoznati morebitno uspešnico. Tako je v film Afriška kraljica vložil polovico svojega denarja, potem ko mu je prijatelj povedal, da gre v filmu za zgodbo dveh starejših oseb, ki se vozita po afriški reki. Film z Humphreyem Bogartom in Katherine Hepburn je bil velika uspešnica. Woolfovo podjetje je produciralo tudi uspešnice, kot so Richard III. z Laurencem Olivierjem v glavni vlog in film Moulin Rouge režiserja Johna Hustona ter leta 1968 z oskarjem nagrajni film Oliver. Skupno je Woolf dobil 13 oskarjev. Leta 1975 mu je angleška kraljica podelila naziv viteza.
Ana Desetnica tudi v Ljubljani
28. 06. 1999 17.47
Festival uličnega gledališča Ana Desetnica, ki se je v Sloveniji sicer rodil v Mariboru, pod okriljem festivala Lent, bo letos, v prvih treh dnevih julija, potekal tudi v Ljubljani, in to v razširjeni in obogateni podobi. Prireditelji mednarodnega festivala pod pokroviteljstvom ljubljanske mestne občine napovedujejo od četrtka, 1., do sobote, 3. julija, še več nastopajočih kot lani, med drugim skupine iz Francije, Nemčije, Poljske, Italije in še kakšne evropske države, pa seveda tudi iz Slovenije; slednje bodo poskrbele tudi za vrhunec letošnje Desetnice, za skupno uprizoritev vseh slovenskih uličnih skupin, ki z delovnim naslovom Passion ta čas nastaja v Mariboru (kot produkcija festivala Lent v sodelovanju z Ano Desetnico). Delovni naslov letošnjega festivala je Mesto ulicam.
Pregledna razstava del Vladimirja Makuca
24. 06. 1999 10.25
V Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki bodo drevi ob 20. uri odprli pregledno razstavo del akademskega slikarja in grafika Vladimirja Makuca. Razstava bo na ogled do 5. septembra.
Zbiratelj Heinz Berggruen dobitnik prestižne nemške nagrade
17. 06. 1999 14.12
Dobitnika letošnje prestižne nemške Nacionalne nagrade sta zbiratelj umetnin Heinz Berggruen in fizik Heinz Bethge. Nagrado, pospremljeno s skupno 150.000 markami, prejmejo osebe, ki si prizadevajo za ponovno nemško združitev in izgradnjo Evrope.
Hiša Stefana Zweiga v Braziliji bo preurejena v muzej
13. 06. 1999 18.24
Zadnje bivališče avstrijskega pisatelja Stefana Zweiga (1881-1942) v Braziliji naj bi preuredili v muzej, je zapisal časnik O Globo, sklicujoč se na pristojne oblasti. Muzej naj bi odprli prihodnje leto.
Retrospektiva Bonnarda v švicarskem Martignyju
12. 06. 1999 13.01
V švicarskem mestu Martigny je od danes na ogled retrospektiva del francoskega slikarja Pierra Bonnarda. Obiskovalci si bodo lahko do 14. novembra ogledali kakih 120 umetnikovih slik, akvarelov, skic, gravur in skulptur. Bonnard je slikar intimnega in barv. Rodil se je leta 1867 in študiral pravo. Leta 1888 se je pridružil skupini Nabis, skupini študentov umetnosti, ki jih je navdihnil Paul Gauguin, ustvarjali pa so pod geslom ''upati si vse''. Po letu 1900 je Bonnard začel veliko potovati po Evropi, še zlasti v Sredozemlju. Pogosto je počitnikoval v Saint Tropezu. Leta 1925 si je v Južni Franciji kupil hišo, kjer je živel do svoje smrti januarja leta 1947.
Umrl ameriški saksofonist Ernie Wilkins
08. 06. 1999 14.17
Na Danskem je umrl ameriški saksofonist Ernie Wilkins (79). Rodil se je v St. Louisu v Misouriju, kjer je tudi odrasel. Saksofon je začel igrati v šoli, nato pa se je v 40. letih pridružil vojaškemu orkestru iz St. Louisa, sodeloval pa je tudi z drugimi tamkajšnjimi skupinami. V začetku 50. let je vstopil v znani orkester Count Basie. V tem obdobju je začel tudi skladati, med drugim za orkestre, ki sta jih vodila Tommy Dorsey in Dizzie Gillespie.
Umrl francoski slikar Olivier Debre
03. 06. 1999 19.14
V 79. letu starosti je v Parizu umrl francoski slikar Olivier Debre. Rodil se je v leta 1920 v Parizu, prva dela pa je začel razstavljati 1941. Njegovo ljubezen do modernega slikarstva in arhitekture okolica najprej ni navdušeno sprejemala. Sčasoma pa je prodrl s svojo abstrakcijo, ki je bolj senzualna in poetična od kubistične geometrične abstrakcije svojih predhodnikov Cezanna in Picassa.
Umrl Ramon Rubial
24. 05. 1999 15.39
V 92. letu starosti je danes na svojem domu v Bilbau umrl častni predsednik Španske socialistične delavske stranke in zgodovinska osebnost socialističnega gibanja v Španiji Ramon Rubial.