rojen
Cheikh Lo v Cankarjevem domu
24. 11. 2000 00.00
Cheik Lo je glasbenik iz Senegala, ki bo jutri, 25. novembra, ob 20.30 uri predstavil svoje glasbeno popotovanje od senegalskega mbalaxa do kubanskega sona v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Carter dobil dvoboj
24. 11. 2000 00.00
V najmočnejši košarkarski ligi na svetu NBA je bila iz četrtka na petek po evropskem času odigrana le ena tekma, Toronto je v gosteh premagal podprvake iz Indianapolisa s 111:91.
Črnogorski gledališčniki v Sloveniji
23. 11. 2000 00.00
V ponedeljek, 27. novembra, ob 20. uri se bodo na velikem odru Slovenskega mladinskega gledališča predstavili črnogorski gledališčniki s svojevrstno inscenacijo večnega mita Antigone pod naslovom Antigona v New Yorku. V Ljubljani bo gostovala ena letošnjih najbolj odmevnih predstav, postavljenih na srbskih in črnogorskih odrih. Igro je napisal sloviti poljski pisatelj Janusz Glowacki, ki jo je njegov prav tako slavni rojak, gledališki teoretik Jan Kott postavil ob bok Mrožkovim Emigrantom. Tragikomedija o Antigoni - s podnaslovom Antigona se je obesila v parku na Tompkins Squareu - kot novodobni slehernici je kot festivalska produkcija doživela premiero na festivalu Mesto-gledališče (Grad-Teatar) v Budvi letos julija. Zrežiral jo je znan jugoslovanski režiser Boro Drašković. V Antigoni v New Yorku nastopajo velika igralska imena: Voja Brajović, Milica Mihajlović, Branimir Popović in drugi.
Poklon Titu Puenteju
18. 11. 2000 00.00
Kraljica salse Celia Cruz se je nedavno na koncertu v Carnegie Hallu v New Yorku na zelo ganljiv način poklonila spominu na "kralja timpana" Tita Puenteja. Cruzova, oblečena v belo od glave do pet, se je na začetku koncerta spomnila pokojnega mojstra salse Puenteja z besedami: "Nocoj bi morala nastopiti skupaj s Titom."
Razstava Boštjana Drinovca
07. 11. 2000 00.00
V Galeriji Alkatraz v Ljubljani bodo drevi ob 21. uri odprli razstavo akademskega kiparja Boštjana Drinovca z naslovom Svetlobna postaja Alkatraz. Osnova razstave je veter, ki v gibljiv sistem vnaša energijo, ki jo premikajoči se deli vizualizirajo v kompleksne in zapeljive oblike. Poleg sistema gibajočih se žičnatih objektov, ki spominjajo na cepeline, bo na razstavi premierno razstavljena tudi Veternica XL. Elise, velike veterne turbine so narejene tako, da se vrtijo v različnih smereh in ustvarjajo zapeljive interferenčne kombinacije, ki se preko projekcij senc razširjajo po celi galeriji. Razstava Svetlobna postaja Alkatraz je druga in širša izvedba projekta Svetlobnih postaj, ki je bil že predstavljen v okviru galerije Slo Fine Arts v Moderni galeriji. Boštjan Drinovec, rojen leta 1973, je končal kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, trenutno pa končuje podiplomski študij. Razstavljal je že na več razstavah pri nas in v tujini.
Temeljni kamen za novo šolo
29. 10. 2000 00.00
Štefka Kučan, soproga predsednika države, je ob prazniku občine Brežice položila temeljni kamen za novo osnovno šolo v Pišecah. Sedanja šolska stavba, stara skoraj sto let, je dotrajala, na demografsko ogroženem območju na robu Kozjanskega pa se življenje vendarle počasi vrača tudi v slikovito in turistično zanimivo vas.
Razstava in stripovski album Izarja Lunačka
24. 10. 2000 00.00
Avtor stripov Izar Lunaček (rojen 1979) bo drevi v galeriji KUD France Prešeren predstavil izbor iz svojega ustvarjanja v minulih petih letih. Podoben izbor naj bi še ta mesec izšel pri založbi Gyrus tudi v albumu z naslovom Beštije. Za razstavo –
Zoran Dukić v Cankarjevem domu
20. 10. 2000 00.00
V Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma bo drevi ob 19.30 prvi koncert iz cikla Zvoki šestih strun, na katerem se bo predstavil kitarist Zoran Dukić. Zagrebški kitarist bo zaigral šest skladb, med katerimi je največ pozornosti namenjene Bachovi Sonati za violino. Omenjeno delo bo v Ljubljani predstavljeno že tretjič.
Dokumentarni film o Janezu Janežu
13. 10. 2000 00.00
Založba Družina je v sodelovanju s TV Slovenija in Kamero d.o.o. izdala kaseto z dokumentarnim filmom v režiji Slavka Hrena o slovenskem misionarju in zdravniku dr. Janezu Janežu z naslovom Dr. Fran na Tajvanu - Portret dr. Janeza Janeža. Film je bil posnet ob deseti obletnici njegove smrti (11. oktober 2000), ko mu je pokrajina Ilan na Tajvanu, kjer je živel od leta 1952 in delal kot zdravnik-kirurg, podelila najvišji častni naziv, ki je bil doslej podeljen samo enemu zdravniku. Scenarista filma Anica Dobrovc in Jože Grebenc sta doma in na Daljnem vzhodu zbirala o Janežu osebna pričevanja ljudi, ki so bili na kakršenkoli način povezani z njim. Snemanje filma se je pričelo lansko jesen in se je zaključilo v letošnjem juliju. V 69 minut trajajočem filmu je uporabljen tudi arhivski material dogodkov na avstrijskem Koroškem leta 1945, ki je tako prvič predstavljen javnosti. Dokumentarec bo predelan tudi v mednarodno filmsko verzijo, ki se bo predstavila na mednarodnih festivalih dokumentarnih filmov. Janez Janež, rojen leta 1913 na Dolskem, je bil po poklicu zdravnik, specializiral se je za kirurgijo, med drugim pa ga uvrščajo tudi med pionirje na področju transfuzije v Sloveniji. Po vojni je zaradi nenaklonjenosti komunizmu prebegnil najprej na avstrijsko Koroško, kjer je bil priča angleškemu vračanju domobrancev Jugoslaviji, a se je rešil in se zaobljubil, da bo odšel v misijon. Tako je odšel na Kitajsko in delal v bolnišnici v Čaotungu, zaradi komunistične revolucije leta 1952 pa je moral zopet bežati, tokrat na Tajvan, kjer se je s kamilijanskimi redovniki naselil v pokrajini Ilan, v Lotungu. Tam je zaslovel kot "čudežni zdravnik", ki zdravi, operira, daruje pacientom svojo kri in za svoje delo ne zahteva plačila. Janež je v bolnici bratov kamilijancev delal 38 let brez dopusta in opravil preko 80.000 operacij, je povedal scenarist filma Jože Grebenc. Tajvanska vlada je Janeza Janeža leta 1963 odlikovala s priznanjem Dobri človek
Nobelova nagrada za kemijo Američanoma in Japoncu
10. 10. 2000 00.00
Švedska kraljeva akademija za znanost je letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo podelila Američanoma Alanu Heegerju in Alanu MacDiarmidu ter Japoncu Hidekiju Širakavi za odkritje in razvoj polimernih prevodnikov. Znanstveniki so nagrado v višini devet milijonov švedskih kron (915.000 dolarjev) prejeli za revolucionalrno odkritje, da lahko plastika po nekaterih modifikacijah postane električni prevodnik.
Grytzku Mascioniju podelili Schillerjevo nagrado
08. 10. 2000 00.00
Švicarskemu pisatelju Grytzku Mascioniju so včeraj podelili Schillerjevo nagrado, ki velja za najboj ugledno švicarsko književno nagrado. Sklad Friedricha Schillerja se je s tem poklonil "virtuoznemu pisatelju, ki prestopa jezikovne in miselne meje", je odločitev utemeljila žirija. Nagrado v vrednosti 30.000 švicarskih frankov podeljujejo vsakih štiri do šest let, med drugim pa sta jo prejela tudi Friedrich Duerrenmatt in Max Frisch. Žirija je Mascionija, ki je odrastel v italijanskogovorečem delu švicarskega kantona Graubuenden, nagradila kot predstavnika italijanske manjšine. Mascioni je bralcem drugod v Švici malo znan, saj so njegova dela prevajana le v manjšem obsegu. Mascioni že od svojega 17. leta objavlja pesmi, romane, eseje, drame ter piše scenarije, poleg tega pa prevaja tudi iz slovenščine, retoromanščine in starogrškega jezika. Med njegova najpomembnejša dela sodijo pesniški zbirki "I passeri di Horkheimer" (1969) in "La vanita di scrivere" (1992), romana "Carta d'autunno" (1973) in "La notte di Apollo" (1990) ter biografija Saffo (1981). Mascioni je bil rojen 1. decembra 1936 v italijanskem mestu Villa di Tirano.
Beograd dobil novega župana
06. 10. 2000 00.00
Davi je v prestolnici Srbije in Jugoslavije konstituiran novi mestni svet in izvoljen novi beograjski župan, sočasno pa je napovedana čimprejšnja ustanovitev kriznega štaba, ki naj bi poskrbel, da bi prehodno obdobje minilo s čim manj problemi, ki sicer spremljajo podobne državne preobrate.
Razstava Neobičajne dvojice v Celju
30. 09. 2000 00.00
V Likovnem salonu Celje bo drevi otvoritev prve iz serije treh razstav pod skupnim naslovom Neobičajne dvojice, kar pomeni, da se bosta na vsaki razstavi predstavila dva umetnika, ki bi se zaradi različnih konceptualnih, estetskih ali celo zunajumetnostnih razlogov težko znašla v istem razstavnem kontekstu. Prva dvojica, ki se bo predstavila, sta Narcis Kantardžić in Nebojša Šerić - Šoba, za katera velja, da sta v trenutnem umetnostnem okolju postavljena v popolnoma različne pozicije. Razstava bo na ogled do 21. oktobra.
Opus Karla Pečka v Ljubljani
20. 09. 2000 00.00
V prostorih ministrstva za obrambo na Kardeljevi ploščadi v Ljubljani so od danes razstavljena dela znanega koroškega likovnika, akademskega slikarja Karla Pečka. Pečko, rojen v Vuhredu, je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Antonu Gojmirju Kosu. Bil je član akademske skupine, ki je leta 1957 dala pobudo za ustanovitev umetnostnega paviljona v Slovenj Gradcu, od leta 1991 znanega pod imenom Galerija likovnih umetnosti.
Trideset let od smrti Jimmija Hendrixa
17. 09. 2000 00.00
Jimmi Hendrix, rojen v Seattlu v ZDA kot Jimmi James, je bil meteor, ki je na obzorju zgodnje rock glasbe zažarel in se utrnil v kratkem obdobju druge polovice 60. let. Oznake kot "oboževano zlato tele hipijevskega obdobja", "čarodej psihedelične kitare" ali "prevajalec izkušenj mamil v glasbo" povejo več o obdobju, ko so bile izrečene, kot o pomenu njegove glasbe. Dandanes se bolj utrjuje mnenje, da je bil Hendrix novodobni, na pol uresničeni genij, glasbeni revolucionar in mehka umetniška duša. Kljub uspehu na tržišču in pri občinstvu še za svojega življenja, je bil Hendrix tudi žrtev mehanizmov te glasbe.
Marjan Stojko v fotogaleriji Stolp
26. 08. 2000 00.00
V fotogaleriji Stolp v Mariboru je na ogled razstava fotografa Marjana Stojka Pregled pozabljene fotografije. Razstava obsega opus 30 let fotografskega ustvarjanja.
Zaostrovanje odnosov med vojsko in policijo
14. 08. 2000 00.00
Prebivalci vasi v okolici Nikšića zahtevajo od jugoslovanske vojske (VJ), naj umakne barikade na meji z Republiko Srbsko (RS) in opozarjajo, saj utegne priti v nasprotnem primeru do večjih incidentov med njimi in pripadniki vojske, je poročal Radio B2-92, ki se sklicuje na državni Radio Črna gora.
Pianist Mario Galeani na MPF
12. 08. 2000 00.00
Mednarodni poletni festival v Ljubljani bo jutri gostil pianista Maria Galeanija. V samostojnem nastopu v Križevniški cerkvi bo izvedel dela Chopina in Liszta.
Razstava Lojzeta Čemažarja
08. 08. 2000 00.00
Akademski slikar Lojze Čemažar, rojen leta 1950, se bo v četrtek, 10. avgusta, na novi samostojni razstavi v paviljonih graščine Dol predstavil s slikami povečini z duhovno vsebino in barvnimi načrti za slikana okna v cerkvah in Mirnskem gradu. Pretežni del slik so olja na platnu, načrti za poslikavo oken pa risbe s tušem in akvareli. Čemažar, ki je diplomiral in konec 70. let končal slikarsko specialko na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, je doslej pripravil več kot dvajset samostojnih razstav in sodeloval na prek šestdesetih skupinskih.
Nastop Slovenske filharmonije na MPF
07. 08. 2000 10.32
Na <A HREF=http://www.festival-lj.si/ target=_blank> mednarodnem poletnem festivalu </A>bo nocoj ob 20.30 na Ljubljanskem gradu nastopil komorni godalni orkester Slovenske filharmonije. Po umetniškim vodstvom Andreja Petrača se bo predstavil solist violončelist Mischa Maisky.
Nedelja na MPF
31. 07. 2000 16.31
Na sinočnjem koncertu na Ljubljanskem gradu v okviru <A HREF=http://www.festival-lj.si/ target=_blank> mednarodnega poletnega festivala </A>so nastopili flavtistka Irena Grafenauer, violinist Rainer Kussmaul in violist Wolfram Christ. V prvem delu koncerta so izvedli dela Regerja in Mozarta, po odmoru pa še Hoffmeistra in Beethovna.
Na poletnem festivalu nocoj jazz in orgelska glasba
31. 07. 2000 09.21
Na mednarodnem poletnem festivalu v Ljubljani bosta nocoj na sporedu dva koncerta. Organist Petr Rajnoha bo v svojem nastopu v Frančiškanski cerkvi izvedel dela Mendelssohna, Bartholdyja, Francka, Kucharja, Bacha in Regerja. Petr Rajnoha je bil rojen v Znojmu na Moravskem, študiral pa je v Brnu, Parizu in Pragi. Na domačih in mednarodnih tekmovanjih je dobil več nagrad in priznanj, med drugim tudi posebno nagrado za najboljšo izvedbo sodobne skladbe in nagrado občinstva na tekmovanju v Nuernbergu leta 1998.
Jose Cura na 48. MPF v Ljubljani
13. 07. 2000 16.16
Na 48. mednarodnem poletnem festivalu bo jutri nastopil slavni tenorist Jose Cura. Na gala koncertu opernih arij se bo z orkestrom slovenske filharmonije in Markom Letonjo predstavil tudi kot dirigent. V prvem delu koncerta bo gost dirigiral Puccinijevi deli Dekle z Zahoda in Intermezzo iz opere Manon Lescaut, v nadaljevanju pa Verdijevo Moč usode. Koncert bo v Cankarjevem domu in ne v Križankah, kot je bilo prvotno predvideno. Skladatelja, dirigenta, tenorista in fotografa je danes dopoldne sprejela tudi ljubljanska županja Viktorija Potočnik.
Razstava skulptur kiparja Kovača
03. 07. 2000 12.29
V okviru 48. mednarodnega poletnega festivala, ki bo od 5. julija do 26. avgusta potekal v Ljubljani, bodo v četrtek, 6. julija, ob 19. uri v peterokotnem stolpu ljubljanskega gradu odprli razstavo skulptur kiparja in opernega pevca Aleksandra Kovača. Tokratna razstava, posvečena avtorjevi 80letnici, je naravnana na operna dela. Vloge iz Rigoletta, Prodane neveste, Don Kihota in drugih so bila Kovačeva pevska doživetja in so porodila odzive v kiparskih upodobitvah. Razstava skulptur, ki imajo svoj profil, gre za ekspresivno figuraliko ali abstrakcijo, bo na ogled do 31. julija.
Svete zmagovalec mednarodnega opernega natečaja
15. 06. 2000 14.01
Slovenski skladatelj srednje generacije Tomaž Svete je osvojil prvo nagrado na mednarodnem opernem natečaju avstrijske deželne vlade Štajerske za letošnje leto. Nagrajen je bil za svoje novo odrskoglasbeno delo z naslovom Kriton. Svete bo prejel denarno nagrado, h kateri sodi tudi prva izvedba zmagovalnega dela. Opero Kriton bodo krstno izvedli v Gradcu v soboto, 15. oktobra, v okviru letošnjega mednarodnega glasbenega festivala Štajerska jesen (Steierische Herbst).
Je Drakula irskega porekla?
29. 05. 2000 21.27
Irski strokovnjak za folkloro in keltsko zgodovino Bob Curran je v univerzitetnem časopisu History Ireland objavil tezo, da bi grof Drakula, vampir, ki je navdihnil številne filmske ustvarjalce, lahko bil irskega porekla. Po splošno veljavnem prepričanju je lik grofa Drakule navdihnila zgodba o romunskem tiranu Vladu l'Empaleurju, ki naj bi živel v Karpatih, natančneje v Transilvaniji na območju današnje Romunije. Bram Stoker, ki je prvi napisal zgodbo o grofu Drakuli že leta 1897, je bil rojen v Dublinu in nikoli ni obiskal vzhodne Evrope, zato Curran ocenjuje, da je Stoker navdih za zgodbo našel v vodji klana severnoirske grofije Londonderry, ki se je imenoval Abhartach. Tako kot Vlad naj bi bil tudi on tiran, v skladu z nekim starim irskim običajem pa naj bi pil ''pokvarjeno'' človeško kri. Po legendi naj bi Abhartach vstal iz grobnice, zato da bi se odžejal s krvjo svojih podanikov. Profesor je svojo domnevo sklenil z vprašanjem, ali lahko izvor legende o Drakuli resnično umestimo v Romunijo.
Portugalska nagrada za najboljši roman
29. 05. 2000 16.33
Portugalski pisatelj Antonio Lobo Antunes bo prejel veliko nagrado za najboljši roman lanskega leta, ki ga podeljuje združenje portugalskih pisateljev. Nagrado v vrednosti treh milijonov eskudov mu bodo podelili za njegov roman Navodila krokodilom.
Za filmske sladokusce afriški film v kinoteki
27. 05. 2000 13.17
Od 31. maja do 26. junija bo v <A HREF=http://www.kinoteka.si/main.html target=_blank> Slovenski kinoteki</A>retrospektiva filmov iz Afrike. Kinoteka je zanimivi pregled filmske ustvarjalnosti črne celine pripravila v sodelovanju z Afriško kinoteko iz Pariza, francoskim inštitutom Charles Nodier v Ljubljani in Britanskim filmskim inštitutom iz Londona.
Primorski pejsaži v Strunjanu
25. 05. 2000 21.54
V razstavišču Krke Zdravilišča Strunjan je do 21. junija na ogled razstava najnovejšega opusa slik v tehniki oljnih barv na platnu iz cikla Primorski pejsaži, ki jih je letos ustvaril slikar Anton Kastelic.
Izid pesniške zbirke Vsesledje
24. 05. 2000 12.54
Pri celjski založbi Fit media, njen direktor je Jože Volfand, je izšla pesniška zbirka Vsesledje. V njej svoje pesmi objavljajo Marko Novak, Artur Štern in Zoran Pevec.