rokopisi

Mrtvomorski zvitki odslej tudi na spletu
27. 09. 2011 17.08
Google je pomagal na spletu objaviti visoko ločljivostne preslikave originalnih mrtvomorskih zvitkov. Nekateri spisi so starejši od 2000 let.

Bo skrivnostni alkimistični tekst kdaj dešifriran?
26. 02. 2011 06.00
Vojničev rokopis je ena največjih literarnih ugank iz preteklosti. Nihče ne ve, kaj je v njem zapisano, saj je tekst tako zakodiran, da ga niti najbolj sofisticirani dekriptični programi ne morejo dešifrirati. So pa pred kratkim ugotovili vsaj to, koliko je star.

Prvi gejevski muzej v ZDA
14. 01. 2011 17.20
V San Franciscu so odprli prvi gejevski muzej v ZDA in s tem še dodatno utrdili ugled mesta, ki velja za meko alternativnih življenjskih slogov. Muzej je odprt za vse, ki so željni odkrivanja queer kulture.

Skrivnostni teksti begajo arheologe in kriptologe
04. 01. 2011 06.00
Vsake toliko časa arheologi in kriptologi najdejo star tekst, ki ga nikakor ne morejo razvozlati. Avtorji so jih namreč namerno zakodirali, da so jih razumeli le oni in morda njihovi najbližji.

Jimiju Hendrixu posvetili razstavo
31. 08. 2010 06.30
V stanovanju v Londonu, kjer je nekaj časa živel Jimi Hendrix, so ob 40. obletnici glasbenikove smrti pripravili razstavo, posvečeno tej rock legendi, razstavo je pripravil muzej Hendel House.

Roke – pomemben dejavnik v umskem razvoju
14. 08. 2009 06.00
Roka je organ velikega daru, ki smo ga podedovali. Otrokova inteligenca se do neke mere lahko razvije tudi brez pomoči rok. Če pa se razvija ob pomoči rok, bo dosegla višjo raven. Otrokov značaj bo močnejši. (Maria Montessori)

Ples v znamenju ljubezni
16. 02. 2009 10.02
Rotary klub Ljubljana je v soboto, 14. februarja, organiziral že 20. dobrodelni Veliki rotarijski ples. Kot vedno so slavnostno razglasili štipendiste, odvijala pa se je tudi dobrodelna dražba.

Zgodbe o Jamesu Bondu ni konec
27. 05. 2008 08.56
Ob stoletnici rojstva Iana Fleminga se nam obeta nov roman o dogodivščinah vohuna Jamesa Bonda.

Še 53 let do apokalipse
19. 06. 2007 09.56
Isaac Newton je v svojih raziskavah napovedal, da bo konec sveta leta 2060.

Kerouacov dom naprodaj
25. 12. 2005 15.58
Novica, da prodajajo dom kultnega pisatelja Jacka Kerouaca, je najbrž razveselila njegove oboževalce.

Našli Einsteinov rokopis
21. 08. 2005 00.00
Na Nizozemskem so našli rokopis, v katerem veliki Einstein opisuje transformacijo atomov plina pri zelo nizkih temperaturah.

Za boljše zdravje kozarec urina
07. 09. 2004 00.00
S pitjem lastnega urina lahko ustavimo staranje, pozdravimo vnete sinuse in celo raka.

Na ogled Brižinski spomeniki
17. 05. 2004 00.00
Premier Rop in predsednik bavarske vlade Stoiber sta v Narodni in univerzitetni knjižnici odprla razstavo Rojstni list slovenske kulture.

Brižinski spomeniki v Sloveniji
13. 05. 2004 00.00
Bavarska državna knjižnica je Sloveniji za dober mesec dni posodila izvirnik znamenitih Brižinskih spomenikov.

Izšel Kosovelov Ikarjev sen
18. 02. 2004 00.00
Ob 100. obletnici rojstva pesnika Srečka Kosovela je izšla knjiga <em>Ikarjev sen</em>.

Beethovnovi rokopisi dostopni javnosti
01. 08. 2003 00.00
V svetovnem merilu enkratna zbirka rokopisov o delu skladatelja Ludwiga van Beethovna (1770-1827) bo prvič postala dostopna širši javnosti. Sto del izdaje Beethovnova zbirka bo posnetih na mikrofiše, izdaja, ki bo dostopna za 5400 evrov, pa naj bi bila v celoti pripravljena leta 2004.

Iraška vlada v 4 tednih?
28. 04. 2003 00.00
Iraški politični, verski in etnični voditelji so se na srečanju z ameriškim civilnim upraviteljem Jayem Garnerjem dogovorili, da bodo v štirih tednih sklicali nacionalni kongres, na katerem bodo izvolili prehodno vlado. Ob 66. rojstnem dnevu Sadama Huseina letos niso potekale množične proslave. Dogodek so s svečanostjo obeležili le v Huseinovem rojstnem mestu Tikrit.

Mussolinijevi rokopisi o Hitlerju
19. 12. 2002 00.00
Italija bo v bližnji prihodnosti omogočila javni dostop do dokumentov, ki pričajo o stikih med italijanskim diktatorjem Benitom Mussolinijem in nemškim nacističnim voditeljem Adolfom Hitlerjem.

Krava Cita
20. 10. 2001 00.00
Ob velikih temah, ki jim te dni namenjamo največ pozornosti, življenje teče svojo pot. Tudi z na videz majhnimi dogodki. Tako sta minila že dobra dva tedna, odkar najbolj znana slovenska krava Cita čaka na svojo usodo.

Knjiga o zgodnji slovenščini
18. 05. 2001 00.00
Založba Mladika iz Trsta je v prostorih ZRC SAZU predstavila knjigo Nikolaja Mikhailova Jezikovni spomeniki zgodnje slovenščine. Avtor, po rodu Rus, ki živi in dela na Južnem Tirolskem, je knjigo napisal potem, ko je opazil ogromno praznino v preučevanju in analiziranju slovenskih rokopisov v obdobju med Brižinskimi spomeniki in Primožem Trubarjem. Knjiga je nekoliko skrajšana in dopolnjena slovenska verzija doktorske disertacije, ki je v nemščini izšla na Nizozemskem, je povedal Mikhailov.

Projekt Rastoča knjiga
30. 01. 2001 00.00
Rastoča knjiga se imenuje projekt, s katerim pobudniki, dobronamerni Slovenci, ob tisočletnici Brižinskih spomenikov, 450-letnici prve slovenske knjige, 200-letnici Prešernovega rojstva in deseti obletnici samostojne in neodvisne Slovenije želijo postaviti pomnik slovenski istovetnosti, bodisi v obliki svetilnika, slavoloka ali svetišča. Projekt poteka v okviru Društva za izgradnjo pomnika slovenstvu Rastoča knjiga, usklajuje ga državni svet RS na čelu z njegovim predsednikom Tonetom Horvatom. Projekt naj bi povezal vse Slovence doma in po svetu, denar zanj naj bi začeli zbirati 8. februarja, je na današnji predstavitvi v parlamentu poudaril eden od pobudnikov Janez Pezelj.

Armenija vrnila Nemčiji 11.000 knjig
25. 08. 2000 00.00
Po 55 letih so iz Armenije v Bremen prepeljali 11.000 knjig, del dragocene zbirke približno 100.000 knjig, ki so jih med drugo svetovno vojno skrili v nekem rudniku v bližini Bernburga, da bi jih zaščitili pred uničenjem. V zbirki so tudi dragocene in redke naravoslovne knjige ter rokopisi iz 17., 18. in 19. stoletja. Po vojni jih je zasegla rdeča armada in odnesla v Sovjetsko zvezo, kjer so se porazgubile v različnih republikah. Predstavniki nemških knjižnic so si za vrnitev knjig prizadevali več let, upanje za izročitev knjig pa so dobili, ko je Armenija leta 1997 Nemčiji vrnila 600 nemških rokopisov.

Literarna natečaja
14. 07. 2000 21.32
Tržaška revija Mladika razpisuje 29. nagradni literarni natečaj za izvirno, še neobjavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi. Mohorjeva družba iz Celovca pa je razpisala literarno delavnico, ki bo septembra v Libučah na Koroškem. Rokopise za literarni natečaj Mladike je treba poslati v dveh čitljivo pretipkanih izvodih do 15. decembra. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro, podatki o avtorju pa morajo biti zaprti v kuverti. Teksti v prozi ne smejo presegati več kot deset strani, ciklus poezije pa lahko predstavlja samo izbor najboljših pesmi. dela bo pregledala petčlanska komisija, nagrajena dela pa bodo objavljena v letniku 2001. Objavljena bodo tudi nenagrajena dela, za katera bo komisija menila, da so primerna za objavo. Celovška Mohorjeva družba, Katoliška mladina, Katoliška prosveta in Galerija Falke bodo 16. septembra v Libučah pri Celovcu priredili enodnevno literarno delavnico za slovensko pišoče avtorje z uporabo starinskih pisalnih strojev. Iz tam nastalih besedil bodo v improvizirani knjižni izdaji izdali zbornik.

Zbrani Andersenovi rokopisi
30. 06. 2000 19.27
Andersenov muzej v Koebenhavnu je kupil veliko zbirko rokopisov, pesmi in pisem Hansa Christiana Andersena ter več prvih izdaj njegovih pravljic. Dragocenih rokopisov je za 600 strani, zanje pa je bilo potrebno odšteti 456.000 ameriških dolarjev, so sporočili iz muzeja.

Odobrenih 61 projektov Prešernovega leta
16. 05. 2000 20.13
Ministrstvo za kulturo je na podlagi razpisa za izvirne rešitve in projekte Prešernovega leta - leta kulture odobrilo skupaj 61 projektov v vrednosti 121.358.000 tolarjev. Slovenska vlada je, kot je znano, maja lani letošnje leto, ko mineva 200 let od rojstva pesnika Franceta Prešerna, ene osrednjih osebnosti slovenske zgodovine, proglasila za Prešernovo leto.

500. obletnica rojstva cesarja Karla V.
13. 03. 2000 12.09
V Schweinfurtu so ob 500. obletnici rojstva cesarja Karla V. (1500-1558) odprli razstavo o življenju in času vladarja, ''osrednje figure na prehodu srednjega veka v novi vek''. Razstavljeni so portreti člani družine Habsburžanov in spremstva Karla V. ter rokopisi, knjige in dokumenti, ki pričajo o njegovem obdobju: verskih reformah, reformaciji in kmečkih uporih, pa tudi o osvojenih posestih v Ameriki, ki jih vladar nikoli ni obiskal. Razstava bo odprta do 11. junija.

Popisovanje Zoisove zapuščine
09. 03. 2000 20.59
Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede nadaljuje s pred časom zastalim projektom pregledovanja in popisovanja rokopisnega gradiva barona Žige (Sigismunda) Zoisa (1747-1819), razsvetljenega humanista, vplivnega gospodarstvenika, znanstvenika naravoslovca, pesnika in prevajalca ter mentorja in širokogrudnega mecena slovenske kulture. Knjiga Jožeta Faganela, poldrugo desetletje sodelavca omenjenega inštituta, naslovljena Zoisovi rokopisi, vsebuje podatke o še neobdelanem rokopisnem gradivu, ki ga hrani Narodni muzej v Ljubljani in je tja prispelo po 2. svetovni vojni. Njen podnaslov Popis - I ne kaže le, da je pred raziskovalci še veliko dela, ampak med drugim obeta, da bomo o enem ključnih mož slovenske zgodovine 18. in začetka 19. stoletja lahko izvedeli še veliko novega.

Emerik Bernard na Stefanu
10. 01. 2000 13.26
V galeriji Instituta Jožef Stefan bodo danes ob 15. uri odprli razstavo akrilov domačega avtorja Emerika Bernarda, dobitnika Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 1997.

Na Dunaju razstava o Sigmundu Freudu
15. 10. 1999 15.08
V avstrijski Narodni knjižnici ter v Muzeju Sigmunda Freuda bodo 22. novembra odprli razstavo o očetu psihoanalize Sigmundu Freudu.

Lennon bo dobil svoj muzej
18. 02. 1999 08.41
V osrednji japonski prefekturi Saitama bodo zgradili muzej, posvečen ubitemu pop-idolu Johnu Lennonu, legendarnemu pevcu in kitaristu skupine The Beatles. Muzej bo nameščen na 2000 kvadratnih metrih hale imenovane Super arena Saitame, ki naj bi bila zgrajena do druge polovice prihodnjega leta. Namen naj bi bil poskrbeti, da v prihodnjem stoletju ne bo zbledel spomin na Lennona, njegovo gradnjo pa podpira tudi njegova vdova Yoko Ono.