rusija
Rusi bodo nazdravili 11-krat
31. 12. 1999 08.19
Na silvestrovo se bo več sto Moskovčanov že ob 15. uri zbralo v središču ruske prestolnice, da bi tako skupaj s prebivalci ruskega daljnega vzhoda, kjer bo takrat že odbila polnoč, pozdravili prihod novega stoletja.
Evakuacije zaradi hrošča stoletja
30. 12. 1999 20.21
ZDA so iz svojih veleposlaništev in konzulatov v Rusiji, Belorusiji, Moldaviji in Ukrajini evakuirale več kot 350 diplomatov in članov osebja, da bi se izognile morebitnim težavam zaradi hrošča tisočletja, so danes sporočili iz State Departmenta.
Rusija povečala devizne rezerve
30. 12. 1999 18.48
Ruske devizne rezerve so se prejšnji teden povečale za 700 milijonov dolarjev, je sporočila ruska centralna banka. Rusija ima tako 12,7 milijarde dolarjev deviznih rezerv.
Rusija bo načrpala 308,4 milijona ton nafte
29. 12. 1999 16.01
Rusija bo letos načrpala 308,4 milijona ton nafte, so sporočili z ruskega ministrstva za gorivo in energetiko. V skupnem obsegu proizvodnje nafte, ki je ena najpomembnejših izvoznih surovin in virov dohodka za Rusijo, je ministrstvo že upoštevalo predvideno proizvodnjo nafte ruskih podjetij v zadnjih treh dneh tega leta.
Po mnenju Rusov je Putin osebnost leta
29. 12. 1999 15.58
V nedavni raziskavi javnega mnenja je bil za ''osebnost leta v Rusiji'' izbran predsednik ruske vlade Vladimir Putin.
Ustavljen plačilni promet s Slovenijo
29. 12. 1999 10.15
Norveška banka Kreditkassen je finančni ustanovi Christiania Bank og Kreditkasse Asa sporočila, da naj med 29. decembrom in 7. januarjem ustavi plačilni promet s 13 državami, med njimi tudi s Slovenijo. Omenjeno sporočilo naj bi temeljilo na dejstvu, da teh 13 držav ni dovolj dobro pripravljeno na prehod v leto 2000, pišejo sredine Finance, ki se sklicujejo na svoje sodelavce na Norveškem.
Rusija plačala IMF del dolga
28. 12. 1999 16.07
Rusko finančno ministrstvo je sporočilo, da je Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) nakazalo zadnji decembrski obrok v višini 62,9 milijona dolarjev za odplačilo dolga tej mednarodni organizaciji.
O vrnitvi Srbov na Kosovo
27. 12. 1999 11.24
Poveljnik prištinskega korpusa Tretje armade jugoslovanske vojske, generalpolkovnik Vladimir Lazarević je na včerajšnji slovesnosti v Somboru zatrdil, da bosta jugoslovanska vojska in policija srbsko prebivalstvo, ki je zbežalo s Kosova, vsekakor vrnili v to pokrajino.
Sergejev na obisku v Jugoslaviji
24. 12. 1999 08.49
Jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević in ruski obrambni minister Igor Sergejev sta na včerajšnjem pogovoru v Beogradu označila misijo Združenih narodov na Kosovu kot neuspešno ter pozvala Varnostni svet ZN k takojšnjemu ukrepanju. V skupni izjavi je zapisano, da ima VS ZN nalogo, da čimprej ukrepa proti tistim, ki so odgovorni za neuspeh izvrševanja nalog ter da zagotovi strogo spoštovanje 1244 resolucij ter vojaških sporazumov. Dodaja še, da so bili mednarodni dokumenti, ki zadevajo Kosovo, množično in sistematično kršeni.
Razkol stranke Domovina - Vsa Rusija
24. 12. 1999 08.20
Gibanje Vsa Rusija je včeraj napovedalo, da bo izstopilo iz koalicije Domovina - Vsa Rusija ter oblikovalo lastno poslansko skupino v novi dumi.
Talbott v Moskvi
23. 12. 1999 16.27
Namestnik ameriške državne sekretarke Strobe Talbott je v Moskvi po srečanju z ruskim zunanjim ministrom Igorjem Ivanovom Rusijo obtožil kršitve mednarodnega prava v vojni v Čečeniji.
Rusija Jugoslaviji ne bo dobavila orožja
23. 12. 1999 14.21
Ruski obrambni minister Igor Sergejev je prispel na dvodnevni obisk v Beograd, kjer sta ga na letališču sprejela jugoslovanski kolega Pavle Bulatović in ruski veleposlnik v ZRJ Jurij Kotov. Sergejeva bo med obiskom v Beogradu sprejel tudi jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević.
Ratifikacija sporazuma o rusko-beloruski uniji
22. 12. 1999 15.54
Svet federacij, zgornji dom ruskega parlamenta, je danes ratificiral sporazum o rusko-beloruski uniji, ki so ga pred tem potrdili že poslanci dume, spodnjega doma parlamenta.
Rusija vnovič zavrača posredovanje OVSE
21. 12. 1999 18.18
Rusija je danes vnovič zavrnila vsakršno politično posredovanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v čečenskem sporu, medtem ko naj bi bilo zavzetje Groznega le še vprašanje časa, je sporočil tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Vladimir Rahmanin.
VS ZN za vrnitev inšpektorjev v Irak
18. 12. 1999 11.54
Varnostni svet ZN je po letu zastoja izglasoval resolucijo o vrnitvi inšpektorjev ZN v Irak. Če bo Irak sodeloval, so mu obljubili prekinitev sankcij. Resolucija določa tudi novo politiko ZN do nadzora nad iraškim orožjem.
Kljub kritikam se napadi nadaljujejo
18. 12. 1999 10.57
Rusija je ponovno zavrnila kritike Zahoda glede vojaške kampanje v Čečeniji ter napovedala, da napadov še ne bodo prekinili.
Rusi nadzorujejo cesto med Groznim in Gruzijo
17. 12. 1999 21.32
Ruski padalci so prevzeli nadzor nad cesto, ki povezuje čečensko prestolnico Grozni z Gruzijo in so jo doslej za beg uporabljali čečenski uporniki, je sporočil ruski urad za informiranje. Ruski premier Vladimir Putin je ob tem poudaril, da bi lahko zavzetje ceste spremenilo potek ''ruske operacije proti čečenskim teroristom.''
Ostra politična kampanja v Rusiji
17. 12. 1999 21.22
V Rusiji bodo v nedeljo parlamentarne volitve, pred katerimi je vse do danes potekala ostra politična kampanja. Zaradi predvolilnih udarcev so v Moskvi pozabili tudi na čečensko vojno, saj so za politike trenutno pomembnejši prepiri o tem, kdo je bolj kriv za slabo gospodarsko stanje in porast kriminala v Rusiji.
Zasedanje zunanjih ministrov G-8
17. 12. 1999 21.19
V Berlinu se je danes nadaljevalo dvodnevno srečanje zunanjih ministrov industrijsko najbolj razvitih držav na svetu in Rusije (G-8). Uradna tema srečanja je boljše in pravočasno preprečevanje konfliktov po svetu, neuradno pa je po navedbah iz diplomatskih krogov največ besed namenjeno krizi v Čečeniji.
EU in Rusija o boju proti organiziranemu kriminalu
16. 12. 1999 09.21
Kakih 200 poslancev iz 15 držav EU in Rusije je včeraj v Helsinkih začelo dvodnevno konferenco o boju proti organiziranemu kriminalu, so sporočili iz finskega predsedstva EU.
Spopadi v Čečeniji se nadaljujejo
14. 12. 1999 19.48
Ruske sile danes nadaljujejo spopade z islamskimi uporniki v vzhodnem predmestju Groznega, so povedali v ruskem poveljstvu v Mozdoku. Po navedbah istih virov spopadi potekajo zahodno od vojaškega letališča Hankala in vzhodno od Staraje Sunže pa tudi na območju krajev Avtury, Šali, Stari Atagi, Bači Jurt in Kurčali, ki so še vedno pod nadzorom upornikov. Po navedbah vojaških virov v Mozdoku čečenski uporniki v Groznem krepijo predvsem obrambo letališča severno od mesta.
Rusija in ZRJ sta vzpostavili prosto trgovino
14. 12. 1999 11.17
Po besedah ruskega gospodarskega ministra Andreja Šapovaliantsa sta Rusija in ZRJ ustanovili prosto trgovinsko cono. Na tiskovni konferenci, ki je bila na koncu četrte seje rusko-jugoslovanske komisije, je ruski minister obljubil pomoč ZRJ. Na seji so se odločili, da bo Rusija Jugoslaviji dostavila plin, dizelsko gorivo in nafto, hkrati pa so določili, kako bodo finančno uredili to pomoč v jesensko-zimskem času.
Sprejem resolucije o Iraku v torek?
14. 12. 1999 10.13
Varnostni svet OZN tudi včeraj ni dosegel soglasja o sprejetju celovite resolucije o Iraku, glasovanje o njej pa naj bi bilo opravljeno v torek. Predsedujoči Varnostnemu svetu britanski veleposlanik Jerremy Greenstock je dejal, da o resoluciji niso glasovali v ponedeljek, ker si želijo zagotoviti čimvečje soglasje. Velika Britanija, ZDA in nestalne članice nimajo težav z osnutkom resolucije, Kitajska in predvsem Rusija si želita nekaj sprememb, Francija pa naj bi se v zadnjih dneh trudila za dosego soglasja.
Vodilni pri proizvodnji elektrike
13. 12. 1999 14.32
Norveška, Brazilija in Kanada proizvedejo več kot polovico električne energije za lastno porabo v hidroelektrarnah. Norveška z energijo iz hidroelektrarn pokriva kar 99,4 odstotka domačih potreb po električni energiji, Brazilija 90,8 odstotka in Kanada 61,1 odstotka. Sledijo Švedska s 46,2 odstotka, Rusija z 18,8 odstotka in Kitajska z 16,8 odstotka.
Ob dnevu človekovih pravic
10. 12. 1999 21.42
Pred 51-imi leti so Združeni narodi sprejeli Splošno deklaracijo o človekovih pravicah. Znameniti dokument, ki naj bi človeštvo obvaroval pred krivicami, zlorabami in nasiljem, je bil večkrat kršen kot spoštovan. Do kršitev prihaja povsod po svetu. Leto 1999 so najbolj zaznamovale vojne na Kosovu, Vzhodnem Timorju in v Čečeniji.
Rusija noče poslabšati odnosov z zahodom
10. 12. 1999 16.51
Rusija kljub hudim pritiskom zahoda ne bo spremenila svojih stališč do Čečenije in je odločena končati anti-teroristično operacijo, ki jo trenutno opravlja v tej kavkaški republiki, kljub temu pa ne želi omajati dobrih odnosov z zahodom, je dejal predsedniški govornik Dimitry Yakushin. "Ruski predsednik verjame, da so ruska trdna stališča glede severnega Kavkaza ključnega pomena za rusko zunanjo politiko, kljub temu pa noče poslabšati mednarodnih odnosov", je še dodal Yakushin.
Ruska vojska nima kemičnega orožja
10. 12. 1999 09.44
Ruska vojska je zanikala poročila o uporabi kemičnega orožja v Čečeniji. Predstavnik ruskega obrambnega ministrstva je v Moskvi povedal, da čečensko vodstvo podaja napačne informacije, da bi zavajala mednarodno skupnost. Dodal je, da je kemično orožje več tisoč kilometrov stran od Čečenije, v skladiščih pod mednarodnim nadzorom.
Rusija zmanjšala devizne rezerve
10. 12. 1999 08.02
Ruska centralna banka je sporočila, da so se devizne rezerve Rusije zmanjšale za 100 milijonov dolarjev in zdaj znašajo 11,5 milijarde dolarjev.
Jelcin odgovoril na ameriške kritike
10. 12. 1999 07.51
Ruski predsednik Jelcin si je včeraj v Pekingu privoščil nekaj ostrih izjav na račun svojega ameriškega kolega Clintona, ki je pred dnevi kritiziral ruski poseg v Čečeniji. Jelcin meni, da je Clinton očitno pozabil, da je Rusija jedrska velesila in da sam ne more ukazovati svetu. ''To bova počela midva s kitajskim predsednikom,'' je še pribil Jelcin.
Robertson pri D'Alemi
09. 12. 1999 21.48
Na vrhu EU v Helsinkih bodo zaradi čečenske krize zagotovo razpravljali tudi o sankcijah proti Rusiji, je izjavil generalni sekretar zveze NATO George Robertson po pogovorih z italijanskim premierom Massimo D'Alemo v Rimu.