rusija
Černomirdin bo kandidiral na parlamentarnih volitvah 1999
23. 05. 1998 12.01
Nekdanji ruski premier Viktor Černomirdin je danes napovedal, da namerava kandidirati na prihodnjih parlamentarnih volitvah leta 1999. Pojasnil je, da bo z mandatom v dumi lahko bolje zastopal politiko svojega gibanja Naš dom Rusija.
Rusija svari Pakistan pred izvedbo jedrskih poskusov
18. 05. 1998 15.32
Kremelj opozarja Pakistan, da bo v primeru, če bo ta država izvedla jedrski poskus, odziv mednarodne skupnosti tako oster, kot je bil odziv na jedrske poskuse v Indiji, je danes v Moskvi izjavil tiskovni predstavnik ruskega predsednika Sergej Jastržembski.
Rusija okrepila nadzor nad izvozom jedrske tehnologije
14. 05. 1998 10.56
Ruska vlada je ukazala okrepiti nadzor nad izvozom jedrske tehonologije in raket, zlasti v države, ki ležijo v bližini Rusije in bi lahko ogrozile njeno varnost, je danes povedal tiskovni predstavnik Kremlja Sergej Jastržembski.
Clinton napovedal morebitne ukrepe proti Indiji
12. 05. 1998 07.29
Ameriški predsednik Bill Clinton je danes v Beli hiši napovedal, da namerava v primeru Indije "v popolnosti uresničiti" ukrepe, ki jih predvideva ameriška zakonodaja za države brez jedrskega orožja, ki izvedejo jedrski pokus.
Gostovanje SMG na festivalu FIAT '98 v Podgorici
09. 05. 1998 10.15
Slovensko mladinsko gledališče (SMG) bo na mednarodnem gledališkem festivalu FIAT '98 (Mednarodni festival alternativnih gledališč), ki se je v Podgorici začel včeraj, nastopilo s tremi predstavami; v nedeljo, 10. maja, bo najprej na sporedu Freyeva Tirza v režiji Matjaža Pograjca, nato pa Zvonar Ivana Peternelja, v torek, 12. maja, bo premierno uprizorjen novi projekt Nicka Upperja V samoti bombažnih polj Bernard-Marie Koltesa. Festival v Podgorici se bo končal 15. maja.
Začetek sestanka finančnih in zunanjih ministrov G-8
09. 05. 1998 10.10
V Londonu so se na ločenih sestankih včeraj srečali zunanji in finančni ministri skupine industrijsko najbolj razvitih držav (G-7) in Rusije. Dvodnevni sestanek služi predvsem kot priprava na srečanje predsednikov in premierov držav G-8, ki bo prihodnji teden v britanskem Birminghamu. Osrednje teme posvetovanj bodo finančna kriza v Aziji in njene posledice v Evropi, krizna območja v svetu, človekoljubna pomoč in okoljevarstvena vprašanja.
Rusija predstavila predlog triletnega proračuna
07. 05. 1998 17.03
Rusko finančno ministrstvo je danes predstavilo osnutek triletnega proračuna, ki izraža voljo ruskega predsednika Borisa Jelcina po večji disciplini na davčnem področju in večji proračunski strogosti. Prvi namestnik finančnega ministra Vladimir Petrov je predstavil cilje prihodkov in izdatkov ter zmanjšanja proračunskega primankljaja za tri fiskalna leta do leta 2001 kot del triletnega načrta za osvoboditev gospodarstva pritiska naraščajočega zadolževanja. Petrov je povedal, da bi proračunski primankljaj moral leta 1999 znašati 3,6 odstotka BDP, leta 2001 pa 2,4 odstotka BDP. Sporočil je tudi, da Rusija leta 2000 ne bo več dobivala posojil Mednarodnega denarnega sklada (IMF).
Rusija ni pripravljena na pogovore o Kurilskih otokih
07. 05. 1998 15.54
Rusija ni pripravljena na pogovore o Kurilskih otokih z Japonsko, ker bi morali potekati s "položaja moči", je danes sporočil tiskovni predstavnik Kremlja Sergej Jastržembski. V izjavi za radio Majak je Jastržembski pojasnil, da Rusija trenutno ni v svoji najboljši formi in da bi lahko le močna država rešila ozemeljska nasprotja. Jastržembski je nedavno obiskal Kurilske otoke po aprilskem srečanju ruskega predsednika Borisa Jelcin in japonskega premiera Rjutara Hašimota, ki sta pozvala k rešitvi tega vprašanja.
Rusija pričakuje hitrejšo gospodarsko rast
03. 05. 1998 10.22
Rusko ministrstvo za finance pričakuje, da se bo gospodarska rast v naslednjih treh letih pospešila, saj bo vlada zmanjšala javno porabo in zadolževanje. Proračunski osnutek za naslednja tri leta predvideva, da se bo bruto domači proizvod povečal za poldrug odstotek do leta 1999, na 4,5 odstotka leta 2000 in na 5 odstotkov leta 2001. Letos Rusija pričakuje enoodstotno gospodarsko rast, je dejal prvi namestnik finančnega ministra Vladimir Petrov. Za naslednja tri leta napovedujejo letno inflacijo med 4,5 in petimi odstotki, do leta 2001 pa naj bi Rusija zmanjšala tudi zadolževanje.
Vsak peti Rus živi pod eksistenčnim minimumom
02. 05. 1998 09.48
Vsak peti ruski državljan živi pod eksistenčnim minimumom. Kot poroča agencija Interfax, mora 32 milijonov Rusov, kar je dobra petina prebivalstva (21,8 odstotka) shajati z manj kot 423 rublji (približno 12.400 tolarjev) mesečno. Več kot polovica ruskega prebivalstva (57,2 odstotka) je marca zaslužilo manj kot 800 rubljev (približno 23.500 SIT). Povprečna plača znaša približno 945 rubljev (približno 27.700 SIT). Rusija ima približno 148 milijonov prebivalcev. Revščina je prizadela predvsem upokojence. Po podatkih iz lanskega decembra znaša povprečna ruska pokojnina le 325 rubljev (približno 9.400 tolarjev).
V Leku prodali marca za 4,2 milijarde tolarjev
01. 05. 1998 09.49
V farmacevtski družbi Lek so marca v farmaciji prodali za 3,6 milijarde tolarjev zdravil, učinkovin in izdelkov OTC. V kozmetiki so prodali za 241 milijonov tolarjev, v veterini za 158 milijonov tolarjev in v medicinskih pripomočkih za 160 milijonov tolarjev, so zapisali v aprilski številki lekovega glasila Kolektiv. Po prodaji po državah je na prvem mestu Slovenija, sledijo pa Rusija in Belorusija, Poljska, Hrvaška in ZDA. Skupna vrednost prodaje je bila marca 4,2 milijarde tolarjev.
Predsednik Jelcin nasprotuje velikemu pritisku na Beograd
30. 04. 1998 14.57
Ruski predsednik Boris Jelcin se je v današnjem telefonskem pogovoru z italijanskim premierom Romanom Prodijem izrekel proti vsakemu ukrepu proti Beogradu, ki bi temeljil na izvajanju velikega pritiska, so povedali v Kremlju. Rusija se včeraj v Rimu ni pridružila ostalim članicam kontaktne skupine za nekdanjo Jugoslavijo, Nemčiji, ZDA, Franciji, Veliki Britaniji in Italiji, pri napovedi novih sankcij proti ZRJ in Srbiji.
Rusija: Imenovali 11 ministrov nove vlade
30. 04. 1998 09.28
Ruski predsednik Boris Jelcin in premier Sergej Kirijenko sta danes imenovala 11 ministrov nove vlade. O preostalih članih vlade se bosta pogovarjala na naslednjem srečanju, ki je napovedano za 5. maj. Za namestnika predsednika vlade, pristojnega za socialna vprašanja, sta imenovala Olega Sisujeva. Sisujev je tretji namestnik premiera. Jelcin je namreč v torek že imenoval dva namestnika, Borisa Nemcova in Viktorja Hristenka, saj bo nova vlada imela le tri namestnike predsednika vlade. Jakov Urinson je ostal na položaju ministra za gospodarstvo, minister za kmetijstvo je Viktor Semjonov, pravosodni minister je Pavel Krašeninikov, na položaju ministra za privatizacijo pa je prav tako ostal Farid Gazizulin. Za ministrico za delo in socialno politiko sta imenovala Oksano Dmitrijevo, ki je bila doslej poslanka opozicijske liberalne stranke Jabloko. Minister za znanost in tehnologijo je Vladimir Bulgak, minister za naravne vire Viktor Nekrutenko, minister za energetiko je postal bančnik Sergej Generalov, minister za transport Sergej Frank in ministrica za kulturo Natalija Dementjeva.
Varnostni svet: Sankcije proti Iraku ostajajo
28. 04. 1998 19.19
Gospodarske sankcije proti Iraku, ki jih je Varnostni svet ZN uvedel leta 1990, ostajajo nespremenjene, je po enodnevnem zasedanju v New Yorku povedal predsedujoči VS ZN, Japonec Hisaši Ovada. "V Varnostnem svetu ni bilo konsenza za spreminjanje sankcij," je povedal Ovada v ponedeljek po krajevnem času, potem ko je VS preučil poročili komisije ZN za razorožitev Unscom in Mednarodne agencije za jedrsko energijo.
ZDA ostro proti ukinjanju sankcij proti Iraku
28. 04. 1998 09.36
Varnostni svet OZN je v ponedeljek začel razpravo o reviziji sankcij proti Iraku. Diplomatski viri pri Varnostnem svetu menijo, da bodo zaradi odločnega ameriškega stališča sankcije ostale, take kot so, kljub predlogom nekaterih članic, da bi jih vsaj omilili. Rusija in Francija si prizadevata delno omejiti sankcije, ker naj bi Irak dokazal voljo za sodelovanje z mednarodnimi inšpektorji in ker ni dokazov o nadaljevanju jedrskega programa. Omenjeni državi sta predlagali, da bi ukinili embargo na trgovino z nafto, ki je zdaj dovoljena le, ko gre za nakup hrane in zdravil. Rusija in Francija poleg tega želita še pridobiti soglasje za ukinitev omejitev potovanj za člane iraških oblasti. Ameriški veleposlanik Bill Richardson je ostro nastopil proti kakršnimkoli omilitvam sankcij, ker Irak po mnenju ZDA še zdaleč ni izpolnil zahtev mednarodne skupnosti. Richardson je dejal, da Iraške oblasti še vedno ne dajejo vseh informacij o oborožitvenih programih, čeprav je bil dosežen določen napredek pri dostopu do predsedniških palač. Po trditvah diplomatskih virov bodo ZDA vztrajale pri svojem stališču in celo uporabile pravico veta. Razprava se bo nadaljevala popoldne, ko pričakujejo govor britanskega veleposlanika. Velika Britanija je glede Iraka doslej stala na strani ZDA.
Ruski založnik si je po grožnjah premislil
27. 04. 1998 11.08
Ruska založba Limbus Press, ki je nameravala v ruskem prevodu objaviti Satanske stihe Salmana Rushdieja, si je po pismu ruske muslimanske skupnosti premislila. V pismu je skupnost zapisala, da bi objava knjige zanje pomenila žalitev, založniku in prevajalcu pa je napovedovala težave.
Andreatta in Sergejev o Kosovu
23. 04. 1998 09.20
V Moskvi sta se včeraj srečala obrambna ministra Rusije in Italije, Igor Sergejev in Beniamino Andreatta. Poleg dvostranskih vprašanj sta veliko pozornosti namenila položaju na Kosovu.
Rusija namerava zmanjšati proračun za 35 do 40 milijard rubljev
22. 04. 1998 19.07
Začasni ruski premier Sergej Kirijenko je v Svetu federacije danes sporočil, da vlada pripravlja ukrepe za zmanjšanje državnega proračuna za 35 do 40 milijard rubljev.
Rusija zavrača predlog Japonske glede Kurilskih otokov
20. 04. 1998 07.32
Po rusko-japonskem vrhu konec minulega tedna je tiskovni predstavnik Kremlja Sergej Jastržembski zavrnil rešitev spora z Japonsko glede štirih Kurilskih otokov po zgledu Hong Konga.
Rusija: Državna podjetja bodo vrnila dobičke državi
17. 04. 1998 16.38
Ruski predsednik Boris Jelcin je izdal odločbo, s katero je preklical številne sporazume, ki so državnim podjetjem omogočali zadržanje dobičkov in izplačilo dividend, ki so izhajali iz lastniškega deleža države. Državna podjetja bodo morala dobičke vrniti njihovemu lastniku, torej ruski državi, s tem pa bo ruska vlada okrepila letošnji proračun z dodatnimi 10 milijardami rubljev. Omenjeni ukrep je najbolj prizadel energetska državna podjetja, med drugim tudi energetskega velikana Gazprom.
Novice BSA
15. 04. 1998 09.43
<b><I>Bolgarija</b></I> Notranje ministrstvo je v sporočilu za javnost objavilo, da je bolgarska vlada odredila zaprtje petih obratov za izdelavo CD plošč. Ta ukrep, za katerega se je zavzemala tudi BSA, je naperjen proti nezakoniti izdelavi CD plošč v obratih, ki nimajo ustrezne licence, kar je v Bolgariji razširjeno kljub novi zakonodaji za zaščito avtorskih pravic. Še vedno pa ni potrjeno, da je vseh pet obratov prenehalo delovati. Nedavna odkritja piratskih CD-ROMov in preiskave kažejo, da utegneta še vedno delovati vsaj dva od omenjenih obratov.
Kirijenko: Čubajsa ne bo v novi vladi
12. 04. 1998 11.10
Začasni ruski premier Sergej Kirijenko je v sinočnjem televizijskem pogovoru poudaril, da reformist Anatolij Čubajs, ki ga opozicija zavrača, ne bo član novega ruskega kabineta. Kirijenko je obenem dodal, da bodo o sestavi vlade govorili šele potem, ko bo duma potrdila novega premiera. Kirijenko se je v pogovoru znova zavzel za močno vlogo države. "Država se ne sme umakniti iz gospodarstva. Rusija potrebuje močno državo in močno vlado," je še dodal. Duma, spodnji dom ruskega parlamenta, je kandidaturo Kirijenka za premiera v petek v prvem glasovanju zavrnila. Ruski predsednik Boris Jelcin je Kirijenka nato znova predlagal za predsednika vlade. Duma, v kateri imajo večino komunisti in nacionalisti, mora o premieru znova glasovati do prihodnjega petka.
Rusija ne bo uvedla sankcij proti Lativiji
09. 04. 1998 12.27
Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Borisa Jelcina Sergej Jastržembski je danes dejal, da Rusija ne bo uvedla gospodarskih ukrepov ali celo embarga proti Latviji.
Proton K uspešno utiril sedem satelitov iridium
07. 04. 1998 12.29
Po treh preložitvah so davi ob 4.13 po srednjeevropskem času na kozmodromu Bajkonur izstrelili težko nosilno raketo proton K. Raketa je utirila sedem telekomunikacijskih satelitov vrste iridium. De preložitev je prišlo zaradi viharja z močnim dežjem, ki je zmočil električne napajalne kable. Gre za nov svetovni telekomunikacijski sistem za telefonske, faksimilne, pagerske, podatkovne in večpredstavitvene prenose kjerkoli in kadarkoli po svetu. Sistem naj bi začel delovati 23. septembra letos, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Utirjanje satelitov iridium se je začelo maja lani. Od skupno 66 satelitov, načrtovanih na tirih v šestih polarnih ravninah okoli Zemlje so jih doslej utirili že 63, od tega s tremi protoni skupno 21. Za davišnjo izstrelitev bo Rusija prejela od mednarodnega združenja Iridium 58 milijonov dolarjev.
Ruski vojni plen obsega 200.000 umetnin
06. 04. 1998 17.36
Vojni plen, ki ga je Rdeča armada zaplenila v hitlerjevski Nemčiji in ga je ruski parlament razglasil za rusko last, obsega 200.000 umetnin, med njimi slaven Priamov zaklad, ki so ga izkopali v bližini domnevne Troje, pa tudi dva milijona redkih knjig in 3-kilometrski arhiv. Umetnine niso bile zaplenjene le v Nemčiji, ampak tudi v Avstriji, na Madžarskem, v Bolgariji, na Finskem in v Romuniji. Trojansko zlato pa je najdragocenejši predmet iz zbirke umetnin, ki jo je sovjetska armada zaplenila v porušeni Nemčiji, za katere si Nemčija prizadeva že od leta 1991. Bonn že več let zahteva vrnitev unikatnih del, med njimi dveh biblij, zaseženih v Leipzigu, ki ju je natiskal Gutenberg, in prestižno knjižnico iz Gothe. Priamov zaklad iz tretjega tisočletja pr.n. št., ki ga je nemški arheolog Heinrich Schliemann izkopal leta 1873 v Hissarliku v Turčiji, je Rdeča armada zaplenila v Berlinu leta 1945. Moskva je do leta 1993 zanikala, da bi imela ta zaklad, v katerem je 260 diademov, ogrlic, zapestnic in drugih kosov nakita, nakar ga je moskovski muzej Puškin leta 1996 razstavil. Rusija je leta 1995 razstavila tudi platna Cranacha, Goye, Renoirja, Maneta in Degasa ter risbe Duererja, Holbeina, Mantegne, Rembrandta in Watteauja, ki so jih strokovnjaki razglasili za izginule med II. svetovno vojno.
Priprave na oblikovanje mednarodnega sodišča za genocid
04. 04. 1998 12.38
Predstavniki več kot stotih držav so se včeraj v New Yorku udeležili zadnjega pripravljalnega sestanka za oblikovanje mednarodnega sodišča za genocid, zločine proti človeštvu in vojne zločine.
Rusija mora rešiti proračunske težave
03. 04. 1998 10.42
Rusija po mnenju predsednika Mednarodnega denarnega sklada Michela Candessusa doslej ni pokazala ustrezne volje za rešitev svojih davčnih težav. Kot je povedal predsednik MDS, se prav lahko zgodi, da bo Rusija zato "kaznovana".
Annan zahteval, da mora Irak izpolnjevati vse resolucije ZN
30. 03. 1998 17.45
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je v Moskvi izrazil zahtevo, da mora Irak izpolnjevati vse resolucije Varnostnega sveta ZN. Poudaril je, da bo šele potem moč odpraviti sankcije proti Bagdadu.
20. svetovni izvoznik je Rusija
30. 03. 1998 12.30
Rusija je šele 20. največji izvoznik blaga na svetu, po uvozu se uvršča na 24. mesto, medtem ko je glede na uvoz storitev na 19. mestu, navaja Svetovna trgovinska organizacija (WTO) v nedavnem poročilu o rezultatih za minulo in obetih za letošnje leto. Nobena nekdanja sovjetska republika se ni uvrstila med prvih trideset največjih trgovskih držav na svetu. Rusija je minulo leto ustvarila za 65,7 milijarde izvoza - pri tem je izključen izvoz v države Skupnosti neodvisnih držav in območja Baltika -, medtem ko je uvoz dosegel 48 milijard dolarjev. Ob vključitvi podatkov o trgovini z državami SND in baltskega območja se ruski izvoz in uvoz znatno povečata na 86,6 oziroma 65,7 milijarde dolarjev. Za primerjavo - ZDA so preteklo leto izvozile za 688,9 ter uvozile za 899,2 milijarde dolarjev. Po podatkih WTO je bil ruski uvoz v letu 1997 večji za 11 milijard dolarjev, obenem pa je bil izvoz manjši za pet milijard dolarjev.
Ruski predsednik določil prednostne naloge nove vlade
27. 03. 1998 17.38
Ruski predsednik Boris Jelcin je danes zagotovil podporo Sergeju Kirijenku na položaju premiera in začrtal prednostne naloge nove ruske vlade. V radijskem nagovoru, posvečenem preoblikovanju kabineta, je Jelcin poudaril, da Kirijenko "ne sme izgubljati časa" in se mora najprej lotiti težav na socialnem področju, se dotakniti vprašanja zaostalih plač v državnem sektorju in reform na vojaškem ter administrativnem področju. Sergej Kirijenko, ki opravlja dolžnosti ruskega premiera, se je davi sicer že vselil v pisarno nekdanjega premiera Viktorja Černomirdina. Kirijenko ima v tem času vrsto delovnih srečanj s člani kabineta in poslanci parlamenta. Kot je danes povedal tiskovni predstavnik vlade Igor Šabdurasulov, naj bi osrednjo pozornost pogovorov namenili normalizaciji položaja na socialnem in gospodarskem področju. Kirijenko naj bi se danes sešel s predsednikom poslanske skupine Jabloko v dumi Grigorijem Javlinskijem, in z vodjo poslanske skupine Naš dom Rusija v dumi Aleksandrom Šohinom.