ruske sile
Rusi na izrednem zasedanju
22. 09. 2001 00.00
Ruski predsednik Putin je ob začetku ruskega izrednega zasedanja o terorizmu mednarodno skupnost pozval k skupnemu boju proti terorizmu.
Osmi dan po napadu
19. 09. 2001 00.00
ZDA so za odpravo posledic napadov in za boj proti terorizmu namenile 40 milijard dolarjev, predsednik Bush je potrdil tudi resolucijo kongresa o pooblastilih za uporabo vojaške sile. Talibani pa ZDA pozivajo k potrpežljivsti.
Večje pristojnosti obveščevalnih služb
17. 09. 2001 00.00
CIA in FBI sta tarča kritike politikov in javnosti, ki ne razume, zakaj ameriški obveščevalci niso uspeli preprečiti terorističnih napadov. Obrambni minister Powell meni, da je potrebno spremeniti izvajanje obveščevalnih operacij. George Bush pa je prebivalce New Yorka pozval, naj se danes vrnejo na delo.
Odzivi sveta na povračilne ukrepe
17. 09. 2001 00.00
ZDA se pripravlja na povračilne ukrepe za torkov teroristični napad. Akcija, imenovana Plemeniti orel, pa je po prvotnem odobravanju naletela na različne odzive.
Ashcroft za poostritev kazni
17. 09. 2001 00.00
Ameriški pravosodni minister Ashcroft je pozval kongres k sprejemu zakona o povišanju zaporne kazni za tiste, ki sodelujejo s teroristi ali jim nudijo zatočišče. Medtem pa reševalci nadaljujejo iskanje morebitnih preživelih napada na WTC.
ZDA za vojaško posredovanje
14. 09. 2001 00.00
Ameriški senat je predsedniku Bushu odobril uporabo vojaške sile proti teroristom in tistim, ki mednarodni terorizem podpirajo. Talibanske oblasti so sporočile, da se pripravljajo na ameriško maščevanje.
V Čečeniji nove ruske žrtve
04. 09. 2001 00.00
V napadu čečenskih upornikov na konvoj ruskih oklepnih vozil je bilo ubitih pet ruskih vojakov, najmanj štirje pa naj bi bili ranjeni.
Mira dobila vizum
14. 07. 2001 00.00
Glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je povedala, da Mire Marković, soproge nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ni na tajnem seznamu oseb, obtoženih vojnih zločinov, ki jih je treba aretirati na zahtevo haaškega sodišča. "Iz razumljivih razlogov nikoli ne govorim o tem, kdo je in kdo ni na tajnem seznamu za aretacijo, vendar pa lahko v primeru Markovićeve naredim izjemo, ker ne želim, da bi bila to ovira za njen obisk soproga," je še pojasnila Del Pontejeva.
Novi spopadi v Čečeniji
26. 06. 2001 00.00
Ruske sile so danes ponovno silovito napadle položaje upornikov v uporni kavkaški republiki Čečeniji. Kot je za rusko tiskovno agencijo Interfax povedal predstavnik ruske vojske, so ruski vojaki v dolini reke Argun v bližini meje z Gruzijo obkolili približno 50 upornikov. Ruski predsednik Vladimir Putin se je zaradi razmer v Čečeniji v Moskvi že sestal z visokimi predstavniki notranjega in obrambnega ministrstva.
Policisti nad protestnike
17. 06. 2001 00.00
V senci ameriško-ruskega vrha na Brdu pri Kranju so včeraj v slovenski prestolnici različne neodvisne skupine pripravile mirne demonstracije, na katerih so v Sloveniji gostujočima državnikoma dveh velesil izrekli svojevrstno "ne-dobrodošlico". Okrog poldneva so v Ljubljani pred ameriško ambasado aretirali 22 pripadnikov okoljevarstvene organizacije Greenpeace, ki so protestirali proti ameriški politiki do okolja. Skupina aktivistov mednarodne nevladne okoljevarstvene organizacije Greenpeace je namreč prišla pred poslopje veleposlaništva ZDA, nekaj od njih pa je preskočilo tudi ograjo ter vstopilo na ozemlje veleposlaništva.
V Čečeniji ubit visoki predstavnik
13. 04. 2001 00.00
V sinočnjem atentatu čečenskih upornikov je bil ubit visok predstavnik proruske uprave v Čečeniji, namestnik vodje uprave Ahmeta Kadirova, Šamalu Denijev. Denijev je bil gost lokalne televizije, ko je v televizijskem studiju v vasi Avturi na jugu Čečenije odjeknila eksplozija, v kateri je bil ranjen nek snemalec.
Spremembe v ruski vladi
29. 03. 2001 00.00
Predsednik ruske vlade Mihail Kasjanov je danes predstavil prednostne naloge nove vlade v drugem trimesečju, potem ko je predsednik države Vladimir Putin zamenjal obrambnega in notranjega ministra. Po besedah ruskega premiera si bo vlada med drugim še naprej prizadevala za zaupanje vlagateljev v Rusijo, za odpravo birokratskih ovir, za davčno reformo in za boj proti pranju denarja.
Rusija obsoja srečanje ZDA s Čečeni
27. 03. 2001 00.00
Rusija je označila za "nemoralno" srečanje med visokim ameriškim vojaškim predstavnikom in poslancem uporne čečenske vlade. Do srečanja je prišlo dva dni po bombnih eksplozijah, v katerih je umrlo 23 ljudi, po mnenju Kremlja pa so jih zakrivili upornike, še posebej pa med zaostritvijo z vohunskimi zgodbami in izgnanimi diplomati. Ilias Ahmadov, zunanji minister separatističnega vodstva se je srečal z ameriškim posebnim svetovalcem za nove neodvisne države Johnom Beyrlejem.
Albanski skrajneži zavrnili ultimat
21. 03. 2001 00.00
Makedonska vojska in policija naj bi po nekaterih virih včeraj popoldan s topništvom in minometi napadala položaje albanskih skrajnežev v hribih okoli Tetova. Tiskovni predstavnik makedonske vlade, Antonio Miloševski, pa je omenjene informacije zanikal in dodal, da sta makedonska vlada in obrambno ministrstvo postavila albanskim skrajnežem ultimat, ki velja do danes do polnoči. Albanski uporniki so ultimat že zavrnili.
Siloviti spopadi na območju Tetova
19. 03. 2001 00.00
Na širšem območju Tetova že od zgodnjih jutranjih ur potekajo hudi spopadi med makedonsko policijo in albanskimi skrajneži. Po poročanju tamkajšnjih medijev makedonske sile silovito napadajo albanske skrajneže, slednji pa menjujejo položaje in napadajo z več strani. Boji naj bi se pomaknili na območje zahodno od Tetova. Albanski skrajneži naj bi v noči na ponedeljek osvojili hrib Kale. Spopadi v mestu, od koder se je izselila že večina civilnega prebivalstva, potekajo že šesti dan. Begunci iz Tetova, ki so jih začasno namestili v makedonskem glavnem mestu Skopje, so tudi za danes napovedali protestni shod pred poslopjem makedonske vlade.
Amnesty International ob obisku Seleznjova
30. 01. 2001 00.00
Amnesty International (AI) Slovenije in Hrvaške v skupni izjavi z obžalovanjem ugotavljata, da visoki slovenski predstavniki, ki so se včeraj v Ljubljani sestali s predsednikom ruske dume Genadijem Seleznjovom, visokemu ruskemu predstavniku niso omenili problema kršenja človekovih pravic v Rusiji. Seleznjov bo danes odpotoval v Zagreb, kjer se bo jutri srečal s hrvaškim vodstvom. AI Slovenije in Hrvaške pričakujeta, da bo na dnevnem redu pogovorov tudi vprašanje človekovih pravic v Čečeniji.
Bush umirja predvolilne napovedi
15. 01. 2001 00.00
Novoizvoljeni ameriški predsednik George Bush, ki bo 20. januarja prisegel kot 43. predsednik ZDA, je v intervjuju za časopis New York Times skušal malce popraviti vtis, ki je nastal zaradi predvolilnih izjav o umiku ameriških enot z Balkana. Bush je dejal, da se posvetuje z zavezniškimi državami, in zanikal trditve nekaterih, da namerava kar tako umakniti ameriške sile. "Seveda bom zaveznikom dal vedeti, da bi morali od ZDA prevzeti vlogo mirovnih sil. In zavezniki to vedo," je dejal Bush. Na vprašanje, ali ima v mislih že tudi roke za umik vojakov, je Bush dejal, da o rokih še ne razmišlja. "Mislim, da ni pošteno postavljati rokov. Spoštoval bom dogovore, ki sta jih sprejela predsednik in naša država. In imamo dogovor o naši prisotnosti na Balkanu, zato bo za umik potrebno več časa, kar razumem," je dejal Bush, ki je v nadaljevanju odgovarjal še na nekatera zunanjepolitična vprašanja s katerimi se bo moral ukvarjati kot predsednik.
Zaskrbljeni odzivi na radiacijo
07. 01. 2001 00.00
Rusija se je pridružila zaskrbljenim evropskim državam Franciji, Italiji, Norveški, Nemčiji, Portugalski in Grčiji glede možnih posledic uporabe radioaktivnega orožja in pozvala k organiziranju mednarodne preiskavalne komisije. Moskva je poslala na Kosovo 3.000 članov mirovnih sil, vendar je vseskozi nasprotovala bombnim napadom zveze NATO leta 1999. Ruske mirovne sile službujejo tudi v Bosni, kjer so ameriška letala uporabljala izstrelke z osiromašenim uranom za uničevanje srbskih oklepnih vozil. Tudi Francija je potrdila, da so štirje vojaki, ki so služili na Balkanu, oboleli za levkemijo. V Atenah je kakšnih 500 protestnikov zahtevalo povratek grških vojakov iz Bosne in Kosova. T. i. balkanski sindrom naj bi prizadel vojake, ki so se udeležili misij na Balkanu po letu 1992. Osiromašeni uran so uporabljali Američani, da bi tako zagotovili večjo učinkovitost izstrelkov, ki so jih izstrelili nad Bosno in Hercegovino leta 1995 ter štiri leta kasneje nad ZR Jugoslavijo.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Dvigovanje trupel mornarjev prihodnji teden
18. 10. 2000 00.00
Namestnik ruskega premiera Ilja Klebanov, ki vodi vladno
Ruske sile okrepile nadzor v Čečeniji
12. 10. 2000 00.00
Po včerajšnji eksploziji so ruske varnostne sile poostrile nadzor v Čečeniji. Okrepili so predvsem varovanje policijskih postaj, vojaških poveljstev in skladišč orožja. Ruske oblasti vstop v čečensko prestolnico dovolijo samo civilistom, ki imajo v mestu stalno ali začasno bivališče, na ulicah pa izvajajo poostren nadzor vozil in oseb.
So Rusi ubili pomembnega čečenskega vodjo?
08. 10. 2000 00.00
Ruske sile so danes zatrdile, da so med operacijo v okrožju Šatoj na jugu Čečenije ubile pomembnega čečenskega vojaškega voditelja Baudina Bakujeva in deset njegovih mož, več pa so jih ranile, je poročala agencija Itar-Tass. Truplo Bakujeva naj bi po navedbah agencije pokazali novinarjem v Hankali, kjer je sedež poveljstva ruskih sil v Čečeniji. V službi za stike z javnostjo čečenskega voditelja Aslana Mashadova tega niso ne potrdili ne zanikali.
Vesoljci v vlogi električarjev
14. 09. 2000 00.00
Dejavnost sedemčlanske ameriško-ruske posadke ameriškega vesoljskega raketoplana Atlantis, ki je od nedelje združen z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), je v znamenju električarskih opravil.
Oktobra dvigovanje žrtev iz podmornice Kursk
13. 09. 2000 00.00
Namestnik ruskega premiera Ilja Klebanov je v Sankt Peterburgu danes dejal, da bodo trupla mornarjev potopljene ruske podmornice Kursk začeli na površje dvigovati v začetku oktobra. Operacija bo zaradi "višje sile" trajala več tednov, je še dejal Klebanov.
Kremelj zanikal informacije o ugrabitvi
10. 09. 2000 00.00
Ruske oblasti so danes zanikale čečenske informacije, da so uporniki ugrabili nekega ruskega generala in dva polkovnika. Kremelj se sklicuje na podatke vojaškega štaba ruske vojske v Hankali, vzhodno od Groznega. Kremeljski tiskovni predstavnik Sergej Jastržembski je dejal, da vojska in sile notranjega ministrstva niso sporočile o izginotju kakšnega visokega častnika.
Ruska vojska ubila 15 upornikov
05. 09. 2000 00.00
Na
Okrepljeni napadi na ruske položaje
29. 08. 2000 00.00
Čečenski uporniki so danes okrepili napade na ruske položaje v Čečeniji, je poročala ruska vojaška informacijska agencija AVN. Po njenih podatkih so uporniki v zadnjih 24 urah izvedli 30 napadov na vojaške položaje in civilne objekte. V eksploziji bombe v čečenski prestolnici Grozni je bila po istem viru ubita ena oseba, tri pa so bile ranjene.
Na ruski strani najmanj pet mrtvih
27. 08. 2000 00.00
Ruski viri poročajo, da je bilo v zadnjih 24 urah v Čečeniji ubitih najmanj pet ruskih vojakov. Nekaj naj bi jih življenje izgubilo v eksplozijah protipehotnih min, drugi pa so padli med spopadi s čečenskimi uporniki. Po poročanju agencije Itar-Tass naj bi ruske sile v Bači-Jurtu nadaljevale z "veliko operacijo čiščenja", kjer naj bi tudi začeli s preiskavo o vandalizmu ruskih vojakov, ki so med iskanjem upornikov zažigali hiše in avtomobile.
Spopadi v Ingušiji se nadaljujejo
27. 08. 2000 00.00
V gorah na vzhodu Ingušije blizu meje s Čečenijo se nadaljujejo spopadi ruskih enot s čečenskimi uporniki. V treh dneh spopadov naj bi ruske sile ubile skoraj celo skupino 180 upornikov, je danes poročala ruska tiskovna agencija Interfax, sklicujoč se na rusko vojaško poveljstvo. Obenem se nadaljujejo tudi napadi ruske vojske na položaje upornikov v bližini meje z Gruzijo.
Spopadi z islamisti v nekdanjih sovjetskih republikah
11. 08. 2000 00.00
V spopadih med vladnimi silami in oboroženimi skupinami islamskih skrajnežev v treh srednjeazijskih državah - Kirgizistanu, Uzbekistanu in Tadžikistanu - je bilo danes ranjenih in ubitih več ljudi, so poročale ruske tiskovne agencije. Uzbekistanski notranji minister Zakir Almatov je sporočil, da so vladne sile uspele razbiti skupino 70 islamistov, ki so se v ponedeljek iz Tadžikistana namestili v redko poseljenem goratem območju. Dodal je, da je bilo v teh spopadih v noči na petek ubitih pet vladnih vojakov, več pa ranjenih, da pa so uspeli "uničiti večino teroristov", ki so se v manjših skupinah razpršili po gorah. Kirgizistanske vladne sile pa so davi skupini od 30 do 40 tadžikistanskih islamistov preprečile prečkanje Kirgizistana. Kot je sporočilo predsedstvo, se je skupina po vsej verjetnosti skušala prebiti v Uzbekistan na pomoč prvi skupini. V spopadih sta bila ranjena najmanj dva kirgizistanska vojaka. Ruske sile, ki so nameščene na meji med Tadžikistanom in Afganistanom, pa so v noči na petek preprečile vdor skupini kakih 40 islamskih upornikov iz Afganistana v Tadžikistan. Prišlo je do izmenjave strelov, vendar žrtev ni bilo. Tudi ta skupina naj bi se namenila pomagat kolegom v Uzbekistan.