ruski napadi
Ofenziva na Konduz
23. 11. 2001 00.00
V ameriškem bombardiranju Konduza naj bi bilo ubitih ali ranjenih več deset ljudi. Medtem se nadaljujejo spopadi talibanskih sil in Severnega zavezništva v vasi Majdan Šar, jugozahodno od Kabula. Američani pa nadaljujejo z intenzivnim iskanjem bin Ladna.
Bush in Blair o boju proti terorizmu
08. 11. 2001 00.00
Britanski premier Tony Blair je v Washingtonu z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem govoril o stanju protiteroristične operacije v Afganistanu.
Opozicija vse bliže Mazar-i-Šarifu
08. 11. 2001 00.00
Afganistansko Severno zavezništvo danes načrtuje ofenzivo na mesto Mazar-i-Šarif. Pakistanski predsednik Pervez Mušaraf pa je pozval k zaustavitvi napadov na Afganistan, ki jih vidi kot vojno proti nedolžnim civilistom.
Ruska vojska ne bo posegla v Afganistan
07. 11. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes znova odločno zavrnil možnost, da bi kopenske enote ruske vojske sodelovale v mednarodnih protiterorističnih vojaških operacijah v Afganistanu.
Spopadi v Čečeniji
05. 11. 2001 00.00
Po napadu čečenskih upornikov v katerih sta umrla dva ruska časnika, so ruski vojaški helikopterji raketirali njihove položaje.
ZDA bodo izvedle poskuse z antraksom
24. 10. 2001 00.00
Ameriški strokovnjaki za biološko orožje in visoki častniki vojske naj bi že več let razmišljali o poskusih z antraksom, s katerimi bi preverili, ali je cepivo, ki ga imajo za vojsko, še uporabno.
Lažni preplahi v Evropi
16. 10. 2001 00.00
V strahu pred morebitnimi okužbami z bakterijo antraksa se tudi v Evropi množijo lažni preplahi, čeprav na tem območju še niso zabeležili primera vraničnega prisada.
ZDA odločno naprej
12. 10. 2001 00.00
Minil je mesec dni po terorističnih napadih in peti dan povračilnih ukrepov zoper Afganistan. FBI je sporočil, da ima podatke o načrtovanju novih terorističnih napadov na ZDA in ameriške interese, predsednik ZDA George Bush pa je imel še en nagovor.
Četrta noč napadov
10. 10. 2001 00.00
Afganistanska prestolnica Kabul je že četrto noč zapored tarča ameriških letalskih napadov, o doslej najsilovitejših napadih pa so poročali iz Kandaharja na jugu države, kjer ima sedež talibanski režim. Po navedbah talibanskih virov so napadi doslej terjali 76 življenj, prek 100 ljudi pa je ranjenih.
Odzivi na napade
08. 10. 2001 00.00
Pri ameriških povračilnih napadih aktivno sodeluje Velika Britanija, EU, Rusija in Izrael pa akcijo podpirajo. Podporo je ZDA izrazilo že okoli 40 držav sveta, precej muslimanskih držav pa je napad obsodilo, med njimi Indonezija, Iran, Irak in Bangladeš.
Talibani se pripravljajo na obrambo
03. 10. 2001 00.00
Talibanski režim v Afganistanu se intenzivno pripravlja na obrambo v primeru ameriških povračilnih napadov. V Kabul naj bi iz provinc prišlo več kot 6000 prostovoljcev.
ZDA nagovarjajo Afganistance k uporu
27. 09. 2001 00.00
Busheva administracija pripravlja obsežno strategijo, ki naj bi bistveno spremenila stanje v Afganistanu. ZDA poskušajo združiti različne skupine Afganistancev in ustanoviti novo vladajočo koalicijo.
Val nestrpnosti v ZDA
18. 09. 2001 00.00
Posledice terorističnega napada na ZDA vse bolj čutijo tudi pripadniki manjšin in drugih ver, ki živijo v tej državi. Predsednik Bush je zato Američane pozval k strpnosti.
Odzivi sveta na povračilne ukrepe
17. 09. 2001 00.00
ZDA se pripravlja na povračilne ukrepe za torkov teroristični napad. Akcija, imenovana Plemeniti orel, pa je po prvotnem odobravanju naletela na različne odzive.
Čečeni vdrli v Gudermes
17. 09. 2001 00.00
Čečenski uporniki so sprožili vojaško ofenzivo proti ruskim enotam. Zasedli so več ozemlja, sestrelili vojaški ruski helikopter, Rusi so potrdili tudi napad na Gudermes, drugo največje mesto v Čečeniji.
ZDA iščejo bin Ladna
15. 09. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je potrdil, da je savdski milijarder Osama bin Laden glavni osumljenec za torkove teroristične napade v New Yorku in Washingtonu.
Odzivi na napade
13. 09. 2001 00.00
Številni slovenski in svetovi politiki so se odzvali na torkove teroristične napade v ZDA
Evropski tisk o napadih na ZDA
13. 09. 2001 00.00
Evropski časniki so tudi v današnjih izdajah posvetili pozornost torkovim terorističnim napadom na ZDA in njihovim posledicam.
Svetovni odzivi na napade
13. 09. 2001 00.00
Medtem ko je večina svetovnih voditeljev Ameriki izrazila solidarnost in sožalje, je iranska televizija ob rušenju World Trade Centra predvajala patriotske pesmi, ki so se začele z Dol z Ameriko.
Končano zgodovinsko srečanje
17. 06. 2001 00.00
Vrhunsko srečanje ameriškega in ruskega predsednika, Georgea Busha in Vladimirja Putina, na Brdu pri Kranju je potekalo brez zapletov. Pred začetkom vrha so potekali ločeni dvostranski pogovori ameriškega in ruskega predsednika s slovenskima gostiteljema, predsednikom države Milanom Kučanom in premierom Janezom Drnovškom. Premier Drnovšek je s Putinom govoril predvsem o situaciji na jugovzhodu Evrope ter o trenutni situaciji v Makedoniji, Bush in Drnovšek pa sta govorila o vprašanju Nata in njegove širitve ter o vprašanju partnerstva med ZDA in Rusijo. Drnovšek je izrazil upanje, da bo srečanje začetek novega dialoga med voditeljema. Na tiskovni konferenci je slovenski premier spregovoril tudi o stališču Slovenije do protiraketnega stališča. Dejal je, da ZDA ne bodo odstopile od tega projekta, saj izhajajo iz predpostavke, da so tehnološko vodilna država na tem svetu, da se ščitijo pred množičnimi raketnimi napadi ter dodal, da se mu zdi bistveno, da ZDA v tem ne nastopajo enostransko, zato želijo v dialog vključiti tudi Evropo in Rusijo.
Na Brdu končano zgodovinsko srečanje
16. 06. 2001 00.00
V gradu na Brdu pri Kranju se je končalo vrhunsko srečanje med predsednikoma Združenih držav in Rusije. Ameriški predsednik Bush je po srečanju z ruskim predsednikom Putinom na skupni tiskovni konferenci dejal, da se ZDA in Rusija soočata z novimi izzivi ter da morata državi premostiti odnose, ki jih je ustvarila hladna vojna. Bush upa, da bosta s tovrstnimi pogovori državi nadaljevali tudi v prihodnje. ''Rusija in ZDA morata razviti nove odnose ter premostiti tiste, ki jih je prinesla hladna vojna. Obenem morata poiskati nove rešitve za stabilnost in varnost v svetu je,'' je dejal Bush.
Hamas bo nadaljeval z napadi
06. 06. 2001 00.00
Štiri dni po tem, ko je palestinski voditelj Jaser Arafat razglasil premirje z Izraelom, Palestinci na jugu Gaze in na Zahodnem bregu nadaljujejo napade na izraelske sile. Izraelska vlada se je zato sestala na kriznem sestanku in v izjavi za javnost poudarila, da bodo naslednje ure kritične.
ZDA za odločnejši poseg
06. 06. 2001 00.00
V preteklih dneh sta izraelsko palestinske spopade sicer poskušala zaustaviti ruski posrednik Vdovin in nemški zunanji minister Fischer, obeta pa se tudi aktivnejše ameriško posredovanje v krizo, saj naj bi v Izrael v prihodnjih dneh pripotoval direktor ameriške obveščevalne agencije CIA, George Tennet.
Srečanje Skupnosti neodvisnih držav
25. 05. 2001 00.00
Predsedniki Rusije, Kirgizije, Tadžikistana in Kazahstana so se danes na vrhu sveta za kolektivno varnost Skupnosti neodvisnih držav (SND) dogovorili o ustanovitvi sil za hitro posredovanje na območju osrednje Azije, s katerimi bi se branili pred napadi islamskih skrajnežev. V enotah za hitro posredovanje sicer ne bosta sodelovali dve drugi članici sveta za kolektivno varnost, Belorusija in Armenija, saj ti državi nimata težav z islamskimi skrajneži. Predlog za ustanovitev omenjenih enot je na vrhu v armenski prestolnici Erevan podal ruski zunanji minister Igor Ivanov, ki je dejal, da bi bile sile za hitro posredovanje odgovor na islamske grožnje, ki prihajajo iz Afganistana.
Moskva za konstruktiven dialog z ZDA
20. 04. 2001 00.00
Rusija se zavzema za "konstruktiven dialog" z ZDA glede vprašanja vzpostavitve protiraketnega ščita (NMD), obenem pa priznava "utemeljeno zaskrbljenost" Washingtona spričo varnostnih groženj s strani tretjih držav, je na današnji konferenci ob 10. obletnici ruske diplomacije dejal ruski zunanji minister Igor Ivanov. Moskva je v zadnjem času nekoliko omilila stališče glede ameriških načrtov o NMD, s katerim naj bi se ZDA zaščitile pred morebitnimi napadi držav, ki jih Washington označuje kot "nepredvidljive". Gre za države, kot sta Severna Koreja in Iran. Sicer naj bi se Ivanov o tem vprašanju ter o razmerah na Bližnjem vzhodu, v Perzijskem zalivu in v Afganistanu 18. maja v Washingtonu pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom.
Posebni ukrepi na jugu Rusije
26. 03. 2001 00.00
Ruska policija in vojska je v čečenskem glavnem mestu Grozni prijela tri moške, ki naj bi bili odgovorni za sobotne bombne napade na Severnem Kavkazu, ki so po zadnjih podatkih terjali 23 življenj. Kot poročajo ruski viri, je policija osumljence prijela še pred napadi, vendar pa je prepričana, da so jih organizirali, saj so že dokazali njihovo sodelovanje v podobnih napadih lani. Kot je na današnji seji ruske vlade povedala njena podpredsednica Valentina Matvijenko, je v napadih na Severnem Kavkazu umrlo 23 ljudi, 142 pa je ranjenih.
Moskva začela s preiskavo
25. 03. 2001 00.00
Ruski državni tožilec Vladimir Ustinov si je v Čerkesku ogledal potek preiskave o sobotnih bombnih eksplozijah na ruskem Kavkazu, v katerih je umrlo 24 oseb, 143 pa je bilo ranjenih. Ustinov je dejal, da po prvih izsledkih preiskave za napadi stoji čečenski vojaški poveljnik jordanskega porekla Hatab. Preiskovalci domnevajo, da so eksplozije v mestih Mineralne Vode, Jesentuki in na cesti v pokrajini Karačaj-Čerkezija povezane.
Albanski skrajneži zavrnili ultimat
21. 03. 2001 00.00
Makedonska vojska in policija naj bi po nekaterih virih včeraj popoldan s topništvom in minometi napadala položaje albanskih skrajnežev v hribih okoli Tetova. Tiskovni predstavnik makedonske vlade, Antonio Miloševski, pa je omenjene informacije zanikal in dodal, da sta makedonska vlada in obrambno ministrstvo postavila albanskim skrajnežem ultimat, ki velja do danes do polnoči. Albanski uporniki so ultimat že zavrnili.
Powell poziva k ustavitvi nasilja
25. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je v Ramali Izraelce in Palestince znova pozval k ustavitvi nasilja na palestinskih ozemljih. Po s rečanju s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom je ponovil, da ostajajo ZDA zavezane k miru na Bližnjem vzhodu, ob tem pa poudaril, da si "Washington ne more želeti miru bolj kot vpletene strani same". Arafat pa je zahteval obnovo pogajanj z Izraelom na podlagi doslej doseženih dogovorov. "Zavzemamo se za obnovo mirovnih pogajanj na točkah, kjer so se ustavila," je pojasnil.
Bush opozarja Sadama Huseina
23. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George W. Bush je na včerajšnji novinarski konferenci v Beli hiši iraškega predsednika Sadama Huseina opozoril, da ZDA ne bodo dopustile, da Irak razvija orožje za množično uničenje ali da ustrahuje svoje sosede. Bush je tokrat prvič jasno in glasno priznal, da ameriško-britansko bombardiranje Iraka pretekli teden ni bila rutinska zadeva, ampak predvsem sporočilo predsedniku Sadamu Huseinu, da bodo ZDA v tej regiji vodile aktivno politiko.