ruskih
Napredovanje ruskih enot
19. 12. 1999 21.04
Po podatkih ruske vojske so ruske elitne enote prevzele nadzor nad več strateško pomembnimi cestami na goratih predelih Čečenije. S tem so tudi zaustavile oskrbovalne poti iz Gruzije in Azerbajdžana, je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass, ki se je sklicevala na podatke ruske vojske v dagestanskem glavnem mestu Mahačkala. Čečenska stran teh podatkov ni komentirala.
Grozni ponovno tarča obstreljevanja
18. 12. 1999 19.10
Po zavzetju večjega dela Čečenije in obkolitvi prestolnice Grozni je ruska vojska razširila napade na južne gorate predele ob meji z Gruzijo. Ruske sile pa so davi prevzele nadzor nad eno izmed četrti na jugu Groznega, je poročala ruska televizijska postaja NTV, ki se sklicuje na vire v ruskem vojaškem poveljstvu v Mozdoku v Severni Osetiji.
Moskovski simfoniki za zlati abonma
17. 12. 1999 12.55
V Cankarjevem domu je sinoči za zlati abonma sezone 1999/2000 igral Simfonični orkester moskovskega radia Čajkovski z dirigentom Vladimirjem Fedosejevim. Na sporedu je bila glasba dveh ruskih skladateljev, Igorja Stravinskega in Petra I. Čajkovskega.
Moskovski simfoniki v Ljubljani
17. 12. 1999 11.26
Sinoči je v Cankarjevem domu v okviru zlatega abonmaja igral Simfonični orkester moskovskega radia Čajkovski. Dirigent orkestra, ki je izvajal glasbo dveh ruskih skladateljev, Igorja Stravinskega in Petra I. Čajkovskega, je bil Vladimir Fedosejev.
Ruske enote okrepile zračne napade
17. 12. 1999 10.42
Ruska vojska je okrepila zračne napade v Čečeniji. V zadnjih 24 urah so bili tarča napadov predvsem cilji na jugu Čečenije ter okolica čečenske prestolnice Grozni, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax, ki se sklicuje na poveljstvo ruskih vojaških enot v severnoosetijskem Mozdoku.
Ultimat se je iztekel brezuspešno
12. 12. 1999 18.54
Ultimat ruskih sil prebivalcem Groznega, naj do sobote zapustijo mesto, se je očitno iztekel brez uspeha, saj je mesto do sobote pozno zvečer zapustilo le približno 800 od kakih 50.000 prebivalcev. Ruska televizija ORT je sicer poročala, da je Grozni v noči na nedeljo skozi koridor na severu mesta zapustilo kakih 700 prebivalcev, po navedbah nekega drugega vira pa naj bi iz mesta v zadnjih 24 urah odšlo le 180 ljudi.
Ruska vojska nima kemičnega orožja
10. 12. 1999 09.44
Ruska vojska je zanikala poročila o uporabi kemičnega orožja v Čečeniji. Predstavnik ruskega obrambnega ministrstva je v Moskvi povedal, da čečensko vodstvo podaja napačne informacije, da bi zavajala mednarodno skupnost. Dodal je, da je kemično orožje več tisoč kilometrov stran od Čečenije, v skladiščih pod mednarodnim nadzorom.
Rusi že tik pred Šalijem
09. 12. 1999 21.01
Župan čečenskega mesta Šali Vakha Soltakhanov je danes sporočil javnosti, da je bilo v zadnjih ruskih napadih na to mesto ubitih enajst ljudi, dvajset pa jih je bilo ranjenih. Njegovega poročila zaenkrat še ni potrdil noben neodvisni vir.
Zaključek obmejnega spora
09. 12. 1999 14.38
Kitajski zunanji minister Tang Jiaxuan in njegov ruski kolega Igor Ivanov sta danes v okviru obiska ruskega predsednika Borisa Jelcina v Pekingu podpisala meddržavni sporazum in dva protokola, s katerimi so se uradno končali tri stoletja trajajoči rusko-kitajski obmejni spori.
V napadu na čečensko mesto Šali umrlo pet ljudi
08. 12. 1999 16.54
V včerajšnjih ruskih letalskih napadih na mesto Šali, 20 kilometrov jugovzhodno od Groznega, je življenje izgubilo pet ljudi, so sporočili čečenski vojaški viri v Seržen-Jurtu.
Ostri odzivi na ruske grožnje
07. 12. 1999 20.55
Grožnja iz poveljstva ruske vojske v Čečeniji, da se bo v soboto začelo bombardiranje, v katerem bo Grozni zravnan z zemljo, je naletela na ostre reakcije po vsem svetu. V Moskvi poskušajo omiliti ultimat svojih generalov in pravijo, da gre le za opozorilo čečenskim upornikom.
100.000 zapornikov preveč
07. 12. 1999 08.43
V ruskih zaporih, ki jih pesti prostorska stiska, je zaprto skoraj 1,1 milijona ljudi. Namestnik direktorja ruskih zaporov Aleksander Zubkov je za Nezavisimajo Gazeto povedal, da je v ruskih zaporih zaprto več ljudi kot jih je bilo v nekdanji Sovjetski zvezi. Zubkov je priznal, da imajo 100.000 zapornikov preveč in da si v nekaterih zaporih po trije zaporniki delijo eno posteljo, na kateri spijo izmenoma. Zubkov vidi rešitev v spremembi kazenskega zakonika, tako da za manjše prekrške ljudi ne bi več zapirali, temveč jim določali denarne kazni, saj sredstev za izgradnjo novih zaporov ni. Razmere v ruskih zaporih so kritizirale že mnoge organizacije za človekove pravice, pa tudi Svet Evrope. V ruskih zaporih namreč razsaja tudi tuberkuloza, za katero je obolelo že približno 100.000 zapornikov.
Ruske sile pripravljene za nove akcije
04. 12. 1999 19.59
Ruski vojaški aparat je pripravljen povečati pritisk na osrednjo Čečenijo, potem ko so včeraj popolnoma obkolili Grozni. Vojaški predstavnik je povedal, da nameravajo danes končati >>čiščenje<< mesta Angun, osem kilometrov vzhodno od Groznega, ki so ga zavzele včeraj. Naslednji cilj ruske vojske je tako zavzeti zadnje mesto, ki ga še nadzorujejo čečenski uporniki, Urus-Martan, zapreti Grozni ter poslati sile proti gorskim predelom na jugu, kjer naj bi se še zadrževali uporniki.
Je napoved Sergejeva uresničljiva?
02. 12. 1999 14.14
Ruske sile so pripravljene na zavzetje nekaterih najpomembnejših točk v predmestju čečnskega glavnega mesta Grozi, je včeraj sporočil obrambni minister Igor Sergejev ter napovedal, da bodo vojaki s pomočjo prebivalcev v dveh ali treh dneh zavzele kraj Argun, ki je deset kilometrov oddaljen mesta Grozni. Po njegovih navedbah naj bi se vojaške operacije proti upornikom zaključile najkasneje v treh mesecih.
Nadaljevanje napadov v Čečeniji
01. 12. 1999 07.47
Rusko topništvo in letala so nadaljevala z bombardiranjem čečenske prestolnice Grozni, okoliških mest Vedeno in Itum-Kale, ruske enote pa so napadle tudi območje v bližini Arguna, osem kilometrov vzhodno od Groznega, je sporočil visoki čečenski predstavnik Isa Munajev. Po podatkih čečenskih virov pa ruske sile silovito napadajo še območje jugozahodno od Groznega, v bližini mesta Alhan-Jurt. Ruska televizijska postaja NTV je poročala o napredovanju ruskih enot proti Argunu, ruski viri pa so omenjene spopade potrdili. Inguška služba za migracije je sicer sporočila, da se je število čečenskih beguncev v Ingušetiji povzpelo že na 228.611, samo v torek pa jih je v to severnokavkaško republiko prišlo več kot tisoč. Vodja oddelka za mednarodne odnose na ruskem notranjem ministrstvu Aleksander Malinovski pa je izjavil, da več kot sto mednarodnih organizacij čečenske borce oskrbuje z orožjem in denarjem. Po njegovih trditvah pomoč prihaja predvsem iz Afganistana, Saudove Arabije, Bahrajna, Egipta, Jordanije, Kuvajta, Libanona, Pakistana in Jemena.
Nadaljevanje silovitih spopadov
30. 11. 1999 17.47
Ruske sile nadaljujejo z nenehnimi napadi na večja mesta v Čečeniji. Med ruskimi silami in islamskimi uporniki so se na jugu mesta Grozni vneli siloviti spopadi. Izgube naj bi bile po navajanju različnih virov zelo velike na obeh straneh, včeraj pa naj bi zvezne sile naletele na najtrši odpor islamskih upornikov doslej. Po poročanju ruskih vojaških virov naj bi čez ozemlje Čečenije včeraj čez dan 25 letal opravilo 50 preletov.
Ruski sateliti pripravljeni na leto 2000
30. 11. 1999 07.53
Vrhovni poveljnik ruskih raketnih enot za strateške namene (RVSN) generalpolkovnik Vladimir Jakovljev je izjavil, da ''težava leta 2000'' ne bo vplivala na orbitalno skupino ruskih vesoljskih plovil in na informacijsko-obveščevalne sisteme.
Pijanski maček ogrožena vrsta?
29. 11. 1999 21.24
Neka ruska destilerija je na trg poslala novo vrsto vodke, ki naj ne bi povzročala težav z želodcem in glavo. Pijanski maček tako postaja ogrožena vrsta.
Incidenti na Kosovu
29. 11. 1999 20.51
Na Kosovu se je sinoči in danes pripetilo več incidentov. V Prištini je skupina Albancev ponoči linčala nekega srbskega univerzitetnega profesorja in hudo ranila njegovo ženo in taščo, neznanci so ponoči napadli dve nadzorni točki ruskih vojakov KFOR na severu pokrajine, KFOR pa je sinoči v Orahovcu zaradi posedovanja orožja aretiral dva Srba.
Hud spopad med ruskimi silami in uporniki
29. 11. 1999 14.44
Blizu vasi Tsentoroj v Čečeniji je včeraj prišlo do hudega spopada med islamskimi uporniki in ruskimi vladnimi enotami. Po poročilih agencije Itar-Tass naj bi bilo v spopadu ubitih 65 čečenskih upornikov. Ruski vojaki so našli 36 trupel, ki naj bi jih uporniki pustili na bojišču, saj jih med umikom niso uspeli odnesti s seboj. Vladne sile so med napadom uničile tudi veliko količino težkega orožja in navigacijske opreme.
Odprt koridor za begunce iz Groznega
28. 11. 1999 18.51
Ruska vojska, ki oblega glavno čečensko mesto Grozni, je odprla koridor za begunce, ki želijo oditi iz mesta, so sporočile ruske oblasti. Težko topništvo in letala nadaljujejo z obstreljevanjem mesta, vendar pa so uporniki odločeni mesto, ki še ni popolnoma obkoljeno, braniti. Tiskovna agencija Interfax poroča, da so ruska letal in helikopterji včeraj izvedli več kot 100 napadov na cilje v Čečeniji, največ na Grozni. Kopenske enote nadaljujejo s širjenjem varnostnih območij, na nekaterih območjih pa so skupine upornikov že uspešno razbili.
ZDA poziva svoje državljane
27. 11. 1999 11.45
ZDA so pozvale vse svoje državljane, ki se nahajajo v Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Moldaviji, da se še pred 1. januarjem 2000 iz teh držav umaknejo zaradi možnih težav, povezanih s prehodom v novo tisočletje. ZDA se bojijo prevsem izpada električne energije, ki bo vodila v izpad gretja, oskrbe z vodo, izpad telekomunikacijskega omrežja in ostalih življenjsko pomembnih storitev, zato se bo domov vrnila tudi večina uslužbencev njihovega veleposlaništva v Moskvi in konzulatov v treh ostalih ruskih mestih. CIA je ameriškemu kongresu zagotovila, da morebitne težave z računalniki ne bodo povzročile naključnega sprožanja orožij po državah sveta. Hkrati pa je izrazila zaskrbljenost zaradi staranja nukleark na področju Rusije in Ukrajine. Rusije pa je sporočila, da bodo nekatere pomembne procese na prehodu v novo tisočletje preklopili na ročno upravljanje, zmanjšali število letalskih prevozov in zaustavili nekatere kritične industrijske procese.
Najsilovitejši napad doslej
26. 11. 1999 20.50
Ruske sile včeraj zvečer izvedle najsilovitejši napad na čečensko prestolnico Grozni v osmih tednih ofenzive. Letalskemu bombardiranju je sledilo obstreljevanje zahodnega dela mesta s topovskimi granatami. Ruske sile še vedno sklepajo obroč okoli mesta, kjer kopičijo vedno več artilerije. Po besedah enega izmed ruskih vojakov topovske granate in drugo orožje v Čečenijo tovorijo kar z vlakom. Po trditvah ruskih vojaških virov so bili zadnji napadi usmerjeni izključno na industrijsko cono Staroprimoslovsky.
V Čečeniji umrlo približno 200 ruskih vojakov
26. 11. 1999 16.03
Med rusko vojaško operacijo v Čečeniji je doslej umrlo 208 ruskih vojakov in pripadnikov enot notranjega ministrstva, so danes sporočili uradni viri v Moskvi.
Poziv k predaji
25. 11. 1999 14.50
Rusija še vedno stopnjuje vojaški pritisk na Čečenijo in stiska obroč okoli glavnega mesta Grozni. Okoli mesta je sklenjenega že okoli 80% obroča.
Grozni skoraj obkoljen, begunce pesti mraz
23. 11. 1999 18.58
Ruski obrambni minister Igor Sergejev je prepričan, da bodo ruske sile zavzele glavno mesto Grozni brez spopadov, saj lokalno čečensko prebivalstvo po njegovih besedah želi sodelovati z vojsko pri iskanju islamskih upornikov. Približno 80 odstotkov okolice Groznega naj bi bilo že v ruskih rokah, krog pa naj bi bil sklenjen že do sredine decembra. Po poročanju tiskovne agencije Interfax pa naj bi islamski uporniki utrjevali svoje položaje, saj želijo preprečiti popolno obkolitev glavnega mesta.
Jelcin zadovoljen z izidi vrha OVSE
20. 11. 1999 17.27
Ruski predsednik Boris Jelcin je med današnjim srečanjem z zunanjim in obrambnim ministrom Igorjem Ivanovom in Igorjem Sergejevom v Kremlju izrazil zadovoljstvo nad izidi vrhunskega srečanja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki se je v petek končalo v Carigradu, poroča agencija Interfax.
Ruske enote prodirajo proti Uros-Martanu
19. 11. 1999 16.55
Ruske enote so po lastnih podatkih danes brez boja zavzele kraja Katir-Jurt in Balerik na vzhodu Čečenije. Ruske sile, ki nadzirajo že skoraj polovico čečenskega ozemlja, prodirajo v smeri Uros-Martana, pomembnega kraja 20 kilometrov južno od Groznega.
Aleksej II. proti tujim misijonarjem
19. 11. 1999 07.35
Patriarh ruske pravoslavne cerkve Aleksej II. je tuje misijonarje obtožil, da za spreobrnitev vernikov uporabljajo halucinogene droge. Patriarh je pred dnevi na kongresu pravoslavnih misijonarjev še povedal, da bi morala biti glavna naloga pravoslavnih misijonarjev biti uspešnejši od tujih. Pri tem je izrazil prepričanje, da si tuji misijonarji prizadevajo razdeliti rusko ljudstvo in da mnogokrat pri spreobračanju vernikov uporabljajo halucinogene droge, je poročala agencija ITAR-TASS. Aleksej II. je bil eden od glavnih privržencev zakona, ki bi omejil delovanje tujih misijonarjev z določitvijo judovske, pravoslavne in islamske vere kot tradicionalnih ruskih cerkva. Patriarh se je že večkrat izrekel kot nasprotnik mnogih drugih cerkva, ki bi jih bilo potrebno prepovedati, in jih označil kot sekte, ki vernikom perejo možgane.
Ruske sile zavzele Bamut
17. 11. 1999 21.53
Ruske sile so danes zavzele čečensko mesto Bamut, je sporočila ruska vojska. Bamut so zavzeli po večtedenskem intenzivnem bombardiranju, čečenski uporniki pa so se zatekli na sosednje hribe, odkoder jih poskuša ruska vojska pregnati s topniškim obstreljevanjem. Ruske sile so začele odstranjevati mine z mesta, na mestno obrobje pa so namestili elitne enote, da bi preprečili vsakršno vtihotapljenje čečenskih upornikov. Ob zavzetju mesta je življenje izgubilo dvajset ruskih vojakov, je še sporočila ruska vojska. Bamut je po navedbah dopisnika AFP skoraj popolnoma uničen.