rusko
Putin na Japonskem
03. 09. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes prispel na tridnevni obisk na Japonsko. Kljub sporu med državama zaradi Kurilskih otokov je Putin po prihodu zatrdil, da so odnosi med državama zelo dobri. "Rusko-japonski odnosi so na tako visoki ravni, kot po drugi svetovni vojni še niso bili," je povedal Putin. "To cenimo in smo odnose pripravljeni še naprej razvijati," je dodal ruski predsednik, ki ga je na tokijskem letališču sprejel japonski premier Joširo Mori.
Izstrelitev Atlantisa 8. septembra
01. 09. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je potrdila, da namerava 8. septembra proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) izstreliti vesoljski raketoplan Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Atlantis so že 14. avgusta prepeljali na izstrelitveno ploščad 39B. Polet raketoplana bo trajal predvidoma 11 dni. Posadka bo iz Atlantisa in ruske tovorne ladje Progress M1-3, ki se je z MVP združila 8. avgusta, na postajo prenesla 1,5 tone tovora. Glavna naloga vesoljcev bo priprava MVP na prihod prve dolgotrajne posadke, ki bo poletela v vesolje 31. oktobra. Ameriški astronavt Edward Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko bosta izstopila v vesolje in na zunanji površini postaje opravila montažna dela. Če bo Atlantis uspel poleteti v prvem poskusu, se bo vrnil na Zemljo 19. septembra.
Okrepljeni napadi na ruske položaje
29. 08. 2000 00.00
Čečenski uporniki so danes okrepili napade na ruske položaje v Čečeniji, je poročala ruska vojaška informacijska agencija AVN. Po njenih podatkih so uporniki v zadnjih 24 urah izvedli 30 napadov na vojaške položaje in civilne objekte. V eksploziji bombe v čečenski prestolnici Grozni je bila po istem viru ubita ena oseba, tri pa so bile ranjene.
Nesrečo Kurska povzročila malomarnost
28. 08. 2000 00.00
Po nesreči ruske jedrske podmornice Kursk najvišje rusko vojaško državno tožilstvo preiskuje tudi možnost uboja zaradi malomarnosti v prometu, je danes sporočila ruska tiskovna agencija Interfax. Po tretjem odstavku 263. člena ruskega kazenskega zakonika namreč obstaja sum kršenja varnostnih pravil v železniškem, zračnem in ladijskem prometu, ki zaradi malomarnosti povzročijo smrt dveh ali več oseb. Kot so danes povedali strokovnjaki, ki so ustvarili jedrske reaktorje na Kursku, so bili vsi iz tretje generacije reaktorjev, ki ne zahtevajo, da bi jih posadka posebej vzdrževala. Gre za najsodobnejše reaktorje, podmornica pa je bila opremljena tudi s posebnim varnostnim sistemom. Strokovnjaki so prepričani, da so bile tako zagotovljene vse varnostne zahteve, ki zagotavljajo, da bo stopnja sevanja po nesreči ostala v dovoljenih mejah. Strokovnjaki so tudi poudarili, da so izmerili stopnjo sevanja na kraju nesreče in potrdili, da je stopnja normalna.
Omejili požar v moskovskem stolpu
28. 08. 2000 00.00
Gasilcem, ki se od včeraj borijo z ognjem v moskovskem televizijskem stolpu Ostankino, je danes uspelo ustaviti požar na 117 metrih višine, je poročala agencija Interfax, sklicujoč se na rusko ministrstvo za izredne razmere. Po navedbah agencije so gasilci prerezali vse kable, prek katerih se je ogenj širil z vrha stavbe navzdol, ustvarili pa so tudi umetno oviro za preprečitev širjenja požara. Reševalci so takšno oviro postavili tudi nižje v stavbi, saj se bojijo, da prva ovira ne bo ustavila ognja. Ogenj je sicer uničil tri četrtine televizijskega releja.
Spopadi v Ingušiji se nadaljujejo
27. 08. 2000 00.00
V gorah na vzhodu Ingušije blizu meje s Čečenijo se nadaljujejo spopadi ruskih enot s čečenskimi uporniki. V treh dneh spopadov naj bi ruske sile ubile skoraj celo skupino 180 upornikov, je danes poročala ruska tiskovna agencija Interfax, sklicujoč se na rusko vojaško poveljstvo. Obenem se nadaljujejo tudi napadi ruske vojske na položaje upornikov v bližini meje z Gruzijo.
Prvi vesoljski turist končal preiskave
25. 08. 2000 00.00
Prvi vesoljski turist, ki bo za polet na rusko orbitalno znanstveno postajo Mir plačal 20 milijonov dolarjev, kalifornijski milijonar Dennis Tito (59), je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass na medicinski komisiji uspešno opravil psihološke in telesne teste in začel vaditi za polet v vesolje.
Volitve v Čečeniji
20. 08. 2000 00.00
V Čečeniji so se danes začele parlamentarne volitve v spodnji dom ruskega parlamenta, dumo. Te bi sicer morale kot drugod po Rusiji izvesti že decembra lani, vendar so jih zaradi hudih spopadov med rusko vojsko in uporniki preložili. Nekaj ur po odprtju volišč je volilo devet odstotkov volilnih upravičencev, je ruska tiskovna agencija Itar-Tass izvedela pri osrednji volilni komisiji. Najvišja volilna udeležba je bila na območju Šaroja (40-odstotna) in Šatoja (več kot 35-odstotna), v čečenski prestolnici Grozni pa je doslej volilo šest odstotkov volilnih upravičencev. Predstavnik osrednje volilne komisije je še povedal, da volitve potekajo mirno. Danes ponoči pa je bilo sicer deset napadov na volišča v republiki. Volitve v Čečeniji bi sicer morali kot drugod po Rusiji izvesti že decembra lani, vendar so jih tedaj zaradi hudih spopadov med zvezno vojsko in uporniki preložili. Med volivci je tudi 23.000 ruskih vojakov, ki so nastanjeni v Čečeniji.
V eksploziji ranjenih 9 otrok
19. 08. 2000 00.00
V eksploziji dveh granat v vasi Crkvena vodica na severu Kosova je bilo včeraj ranjenih najmanj 9 srbskih otrok, je v Prištini sporočil predstavnik mednarodnih mirovnih sil KFOR. Napadalci naj bi iz osebnega avtomobila odvrgli dve ročni granati na odbojkarsko igrišče v vasi, ki leži 8 kilometrov severovzhodno od Prištine. Nihče izmed otrok, ki so jih prepeljali v rusko vojaško bolnišnico, ni huje ranjen, je še sporočil KFOR. Pred tem je beograjska tiskovna agencija Beta poročala, da naj bi bilo v omenjenem napadu huje ranjenih 8 otrok v starosti od 5 do 15 let. Eksplozija naj bi po poročanju Bete poškodovala tudi vozila policije Združenih narodov na Kosovu in sil KFOR.
Potopitev Kurska povzročila močna eksplozija
19. 08. 2000 00.00
Potopitev ruske jedrske podmornice Kursk na dno Barentsovega morja je povzročila močna eksplozija, ki je poškodovala notranjost podmornice. Vzroki eksplozije še niso znani, je danes sporočil guverner Murmanska Jurij Evdokimov, ki je povzel uradno poročilo preiskovalne komisije. Iz poročila komisije je še razvidno, da morda ne bo mogoče ugotoviti vzrokov za nesrečo, saj naj bi bili vsi dokazi ob eksploziji uničeni. Preiskovalna komisija je sicer s tem prvič priznala, da ostaja povod za nesrečo še vedno neznan. Pred tem je namreč ruska stran zagovarjala domneve, da se je Kursk potopil zaradi trčenja z drugo podmornico ali ladjo, oziroma da je naletel na mino. Ruski predsednik Vladimir Putin se je o reševanju 118-članske posadke Kurska medtem v Kremlju pogovarjal s premierom Mihailom Kasjanovom, obrambnim ministrom Igorjem Sergejevom in sekretarjem varnostnega sveta Sergejem Ivanovom. Predstavniki Kremlja so sicer danes večkrat izrazili črnoglede napovedi glede usode posadke, s katerimi naj bi želeli rusko javnost pripraviti na najhujše. Zelo verjetno lahko pričakujemo najslabše, je poudaril poveljnik ruske severne flote Mihail Motsak, ki je še menil, da je nekaj članov posadke najbrž umrlo že v soboto, takoj po nesreči. Britanski reševalci bodo do ruske jedrske podmornice Kursk predvidoma prispeli ob 18.00 po srednjeevropskem času, je za rusko tiskovno agencijo Inerfax danes povedal predstavnik britanskega obrambnega ministrstva. Britanska reševalna podmornica naj bi najprej z robotom fotografirala rusko plovilo, uro kasneje pa naj bi 20 izurjenih britanskih reševalcev poskušalo odpreti lopute na ponesrečeni podmornici in iz nje rešiti posadko. Ruski tisk medtem piše o različnih možnih scenarijih, ki naj bi povzročili potopitev podmornice 108 metrov pod morsko gladino. Časnik Segodnja, ki se sklicuje na vire blizu poveljstva severne flote, tako v današnji izdaji navaja, da naj bi se podmornica potopila zaradi trčenja z neko britansko podmornico, ki je zaradi popravil na dnu ostala 24 ur in nato zaplula proti Norveški. Po pisanju Segodnje, ki povzema izjave pripadnikov ruske obveščevalne službe, naj bi bili Britanci tako hitro pripravljeni na pomoč pri reševanju zato, ker so bili sami vpleteni v nesrečo. Isti
Ruska reševalna kapsula dosegla Kursk
18. 08. 2000 00.00
Eni od ruskih reševalnih kapsul je danes prvič uspelo doseči eno od dveh izhodnih odprtin potopljene ruske jedrske podmornice Kursk, vendar se nanjo ni mogla priključiti, ker je bilo območje okoli odprtine močno poškodovano, je povedal predstavnik ruske mornarice. Reševalna kapsula se je tako po več neuspelih poskusih vrnila na površino. Od torka so odprtine na podmornici skušale doseči že štiri reševalne kapsule, vendar so bile zaradi slabega vremena in slabe vidljivosti v morju okoli podmornice neuspešne. Ruski predsednik Vladimir Putin, ki mu številni očitajo, da kljub tragediji podmornice Kursk ni prekinil počitnic ob Črnem morju, je danes na Jalti pojasnil, da ni prišel na kraj nesreče, ker ni želel ovirati strokovnjakov. Putin je za rusko tiskovno agencijo Interfax povedal, da je takoj, ko je izvedel za nesrečo, želel odleteti v Severnomorsk. Dodal je, da si je premislil, ker je menil, da s svojim prihodom ne bi pomagal pri rešitvi nesreče, ampak bi samo oviral strokovnjake pri njihovem delu. Obenem je dejal, da so možnosti za rešitev posadke Kurska "zelo majhne, kljub temu pa še obstajajo". Putin je še menil, da "mora vsak ostati na svojem mestu". Ruske agencije sicer poročajo, da naj bi se Putin še danes vrnil v Moskvo in se tako ne bo udeležil srečanja voditeljev Skupnosti neodvisnih držav, ki so se zbrali na Jalti.
Reševanje posadke se nadaljuje
17. 08. 2000 00.00
Ves svet še vedno spremlja tragedijo ruske podmornice Kursk. Predsednik ruske vlade Mihail Kasjanov je razmere na podmornici v Barentsovem morju, v kateri je ujetih 118 mornarjev, opisal kot katastrofalne. Ruski mediji pa so ostro napadli vojaške oblasti in predsednika Putina, da so odgovorni za neučinkovito in počasno reševanje. Putin naj bi dva dni po nesreči celo odpotoval na letni dopust na jug Rusije, vojska pa potrebovala kar štiri dni za začetek reševanja. Rusi so tudi besni, ker so v Moskvi kar pet dni zavračali vsakršno pomoč iz tujine. Ruska podmornica na morskem dnu leži pod kotom 60 stopinj, zato je britansko reševalno plovilo LR5 po mnenju strokovnjakov edino, ki se lahko priključi na potopljeno podmornico. Od ruskih se britansko plovilo razlikuje tudi v tem, da lahko pluje na centimeter natančno in deluje samostojno, torej neodvisno od kontrolne ladje. Za britanske strokovnjake še vedno ostaja nejasno, ali bodo lahko svoje plovilo resnično priključili na podmornico Kursk, saj Rusi niso pojasnili, ali ima njihova podmornica adapter po mednarodnih standardih. Če se bo torej plovilo LR5 lahko priključilo na rusko podmornico, bo naslednji korak uravnoteženje pritiska med obema ploviloma. LR5 bo pri vsakem spustu lahko sprejela 15 mornarjev, reševanje ene skupine ponesrečenih pa bo trajalo od štiri do pet ur. Poleg dveh pilotov je v posadki reševalnega plovila tudi zdravnik, ki bo pomagal preživelim. O načinih reševanja posadke potopljene podmornice pa se bo s predstavniki zveze NATO posvetovala delegacija visokih ruskih vojaških predstavnikov, ki je danes prispela v Bruselj. Norveško obrambno ministrstvo poroča, da so v soboto, ko je potonila podmornica pod vodo ujeli zvok manjše in nato izjemno močne eksplozije. Predvidevajo da je pri izstrelitvi torpeda prišlo do eksplozije, ki pa je kasneje povzročila strahovito eksplozijo dveh ali treh drugih torpedov. V Moskvi neradi govorijo o napaki na ruskem orožju. Puščajo odprte vse možnosti, obrambni minister Sergejev pa je ponovno omenil, da je najverjetnejši vzrok nesreče, trčenje ruske podmornice z ameriško. Pri tem ni pojasnil, kako je druga podmornica, ki naj bi bila udeležena v silovito trčenje sploh lahko zapustila kraj nesreče in to ob prisotnosti 16 ruskih vojaških ladij in treh podmornic. Strokovnjaki menijo, da je po vsej verjetnosti celotna posadka potopljene podmornice že mrtva.
Reševanje podmornice Kursk
16. 08. 2000 00.00
Kljub temu da so za reševanje posadke z ruske jedrske podmornice Kursk, ki se je potopila v Barentsovem morju, uporabili najsodobnejše reševalne kapsule, se je danes zaradi slabih vremenskih pogojev ponesrečilo več poskusov, da bi se kapsula pritrdila na podmornico, so sporočili z ruske severne flote. Reševalna kapsula vrste Bester doseže višjo hitrost kot tista, ki so jo uporabili sinoči, in lahko sprejme 20 ljudi namesto devet. Naprava ima tudi večjo zalogo kisika in lahko ostane pod vodo štiri ure. Danes za reševanje uporabljajo dve kapsuli, za pomoč pa pripravljajo še tretjo. Trenutno s podmornice ni slišati nobenih znakov življenja, čeprav se je dopoldne nekdo oglašal s trkanjem morsejev abecede.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Ponovni spopadi v Čečeniji
10. 08. 2000 00.00
Ruska letala so bombardirala domnevna oporišča čečenskih upornikov na območjih Čečenije, za katera ruske enote trdijo, da so že več mesecev pod njihovim nadzorom, je danes sporočilo rusko vojaško poveljstvo. V letalskem napadu pri kraju Samaški je bilo ubitih pet upornikov, je danes poročala tiskovna agencija Itar-Tass.
Madžarskega zapornika po 55 letih izpustili
10. 08. 2000 00.00
Najbrž zadnjega živečega madžarskega zapornika iz 2. svetovne vojne so izpustili iz ruske psihiatrične bolnišnice. 75-letnega Tamasa so starega 20 let ulovili vojaki Rdeče armade in ga zaprli v rusko bolnišnico. Tamas ni prestopil praga te ustanove 55 let. Madžarsko farmacevtsko podjetje Richter Rt bo v Rusijo poslalo psihiatra Akosa Bartha, da bo pomagal Tamasu, potem ko si bosta ogledala Moskvo, priti domov. Ob vrnitvi bo moral Tamas nekaj mesecev ostati na opazovanju v psihiatrični bolnišnici v Budimpešti. Zaenkrat niso našli še nobenega njegovega živečega sorodnika.
Rumba in Tango uspešno utirjena
10. 08. 2000 00.00
Dodatna ruska raketna stopnja vrste fregat je za Evropsko vesoljsko agencijo ESA včeraj v orbito okoli Zemlje uspešno utirila drugi par nemških satelitov vrste cluster-2, satelita FM5 in FM8, imenovana tudi Rumba in Tango. Fregat in oba satelita so z rusko tristopenjsko raketo sojuz-U izstrelili popoldne na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu.
Britanska knjižnica bo čistila arhive
09. 08. 2000 00.00
Britanska knjižnica v Londonu, ena največjih knjižnic na svetu, bo iz svojih arhivov odstranila vse stare časopise še iz časov pred rusko revolucijo. Direktorica knjižnice Bavna Taylor je povedala, da je časopise zgodovinske vrednosti že večkrat ponudila ruskim knjižnicam, med drugim tudi centralni knjižnici v St. Peterburgu, vendar so gradivo odklonile. Taylorjeva je še povabila vse, ki jih zanimajo ruski časniki iz leta 1900, naj se ji oglasijo.
Ali za bombnim napadom stojijo Čečeni?
09. 08. 2000 00.00
Po včerajšnjem bombnem napadu v središču Moskve, ki je zahteval sedem življenj, 96 ljudi pa je bilo ranjenih, rusko vodstvo ne izključuje možnosti, da sledi vodijo v Čečenijo. V okviru preiskave o eksploziji je policija danes aretirala dva moška, Čečena in Dagestanca, je povedal namestnik direktorja ruske obveščevalne službe FSB. Osumljenca je policija že zaslišala. Čečenski uporniki so na svoji spletni strani objavili, da niso odgovorni za omenjeni napad, bombni napad in vse nasilne politične metode pa sta ostro obsodila tudi papež Janez Pavel II. in generalni sekretar Sveta Evrope Walter Schwimmer.
Rumba in Tango na poti v vesolje
09. 08. 2000 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so ob 13.13 in 35 sekund po srednjeevropskem času z izstrelitvene rampe 6 na izstrelitvenem kompeksu 31 izstrelili rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz-U z dodatno stopnjo fregat, ki naj bi za Evropsko vesoljsko agencijo ESA utirila drugi par evropskih satelitov vrste cluster-2, satelita FM5 in FM8, imenovana tudi Rumba in Tango.
V eksploziji mine ubitih več ruskih vojakov
08. 08. 2000 00.00
V eksploziji mine, na katero je zapeljalo rusko oklepno vozilo, je bilo včeraj v Čečeniji po neuradnih podatkih ubitih več vojakov. Mina je eksplodirala sedem kilometrov južno od Groznega na cesti proti Šatoju, je poročala tiskovna agencija Interfax. To je že drugi bombni napad na tem odseku v zadnjih desetih dneh.
Sojuz-U jutri proti MVP
05. 08. 2000 18.13
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu se pripravljajo na jutrišnjo izstrelitev nosilne rakete sojuz-U, ki bo na pot proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) utirila prvo samodejno tovorno vesoljsko ladjo brez posadke, Progress M1-3. Ladja se bo dva dni kasneje združila z MVP.
Rusiji iz tujine več kot 70.000 umetnin
05. 08. 2000 13.29
V Rusijo se je v zadnjih petih letih iz tujine vrnilo več kot 70.000 ruskih umetnin, je sporočil ruski minister za kulturo Mihail Švidkoj. Tako je konec aprila letos Nemčija vrnila florentinski marmornati mozaik in komodo iz slavne jantarjeve sobe letne rezidence ruskih carjev, ki so jo nemški vojaki ukradli med drugo svetovno vojno. Rusko ministrstvo za kulturo je vrnitev teh in drugih dragocenosti doseglo na podlagi posebnega programa vračanja ruskih umetnin, ki so bile iz različnih razlogov odnesene iz države. Sicer pa je tudi Rusija vrnila nekatere tuje dragocenosti. Tako so v Nemčijo poslali 100 risb, med njimi tudi Duererjeve, Goyeve in Manetove, ki jih je neki sovjetski častnik med drugo svetovno vojno odnesel iz Bremna.
Rusiji iz tujine več kot 70.000 umetnin
05. 08. 2000 00.00
V Rusijo se je v zadnjih petih letih iz tujine vrnilo več kot 70.000 ruskih umetnin, je sporočil ruski minister za kulturo Mihail Švidkoj. Tako je konec aprila letos Nemčija vrnila florentinski marmornati mozaik in komodo iz slavne jantarjeve sobe letne rezidence ruskih carjev, ki so jo nemški vojaki ukradli med drugo svetovno vojno. Rusko ministrstvo za kulturo je vrnitev teh in drugih dragocenosti doseglo na podlagi posebnega programa vračanja ruskih umetnin, ki so bile iz različnih razlogov odnesene iz države. Sicer pa je tudi Rusija vrnila nekatere tuje dragocenosti. Tako so v Nemčijo poslali 100 risb, med njimi tudi Duererjeve, Goyeve in Manetove, ki jih je neki sovjetski častnik med drugo svetovno vojno odnesel iz Bremna.
Kučan sprejel podpredsednika ruske dume
27. 07. 2000 17.52
Predsednik republike Milan Kučan je danes sprejel rusko parlamentarno delegacijo pod vodstvom podpredsednika dume Vladimirja Lukina. Sogovornika sta izmenjala mnenja o odnosih med državama in o aktualnih mednarodnih vprašanjih, posebno pozornost pa sta namenila prizadevanjem mednarodne skupnosti za reševanje položaja na Balkanu in v ZR Jugoslaviji. Med drugim sta govorila tudi o trenutnih razmerah v Rusiji, so sporočili iz urada predsednika republike.
Rusko-čečenski spopadi v okolici Groznega
27. 07. 2000 15.45
V okolici Groznega so danes ponoči potekali spopadi med ruskimi silami in čečenskimi uporniki, je poročala ruska zasebna televizija NTV. Po navedbah televizije naj bi zvezne sile v Hankali vzhodno od čečenskega glavnega mesta obkolile od 200 do 300 upornikov. Televizija ni poročala o morebitnih žrtvah spopadov. Tiskovni predstavnik ruskih sil v Čečeniji Sergej Artemov je zanikal vesti televizije NTV in zatrdil, da v Groznem ni bilo spopadov.
Postaja še vedno nima imena
27. 07. 2000 13.07
Po sredini uspešni združitvi Mednarodne vesoljske postaje (MVP) z ruskim servisnim modulom Zvezda se bo v zvezi s postajo, ki kljub nedavnim obljubam še vedno nima imena, do konca leta odvijala povečana dejavnost, predvsem Rusije in ZDA.
Odprava hišnega pripora proti Gusinskemu
27. 07. 2000 09.13
Rusko državno tožilstvo je proti ruskemu medijskemu mogotcu Vladimirju Gusinskemu danes odpravilo ukrep o začasnem odvzemu lastnine medijskemu mogotcu Vladimirju Gusinskemu in ukinilo prepoved o njegovem potovanju v tujino. Že včeraj pa mu je tožilstvo odpravilo hišni pripor, ki je za Gusinskega veljal od 16. junija. Gusinskega, vodjo medijske hiše Media Most, lastnice nekaterih največjih ruskih medijev, so aretirali prejšnji mesec na podlagi obtožb, da je poneveril več kot deset milijonov dolarjev. Po štirih dneh so ga izpustili iz zapora pod pogojem, da ne bo zapustil države, dokler se ne konča preiskava proti njemu.
Letalski napadi na položaje upornikov
25. 07. 2000 15.10
Čečenski uporniki so v noči na sredo večkrat streljali na ruske položaje v okolici Groznega. V enem izmed napadov je bil ubit ruski vojak, dva pa sta huje ranjena, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax, ki se sklicuje na rusko vojaško poveljstvo na Kavkazu. Ruski obrambni minister Igor Sergejev, ki je obiskal enote ruske vojske v Tuli, južno od Moskve, je povedal, da so uporniki začeli z majhnimi sabotažnimi akcijami, predvsem s postavljanjem min. Ruske sile so v torek uničile deset protipehotnih min, od teh nekaj na cesti med Groznim in sotesko Argun, v zadnjih 24 urah pa so izvedle niz zračnih napadov na položaje čečenskih upornikov. V topniških napadih pa naj bi bilo ubitih 8 upornikov.
Nadaljevanje spopadov v Čečeniji
24. 07. 2000 11.54
Ruska vojaška letala so včeraj nadaljevala silovite napade na položaje čečenskih upornikov v Vedenu in v goratih predelih južne Čečenije, je poročala ruska agencija Interfax, ki se sklicuje na rusko vojaško poveljstvo. Ruski tiskovni predstavnik za območje Kavkaza Sergej Artemov pa je sporočil, da so v bolnišnico v Vedenu pripeljali približno 80 ranjenih, povečini čečenskih upornikov, ter dodal, da je uporniška vojska utrpela hude izgube. Po navedbah ruske vojske je umrlo 60 upornikov, so sporočili s poveljstva kavkaških sil.