rusko
Rusija proti namestitvi enot zveze NATO na Kosovu
09. 06. 1998 11.10
Rusija nikakor ne bo privolila v napotitev enot zveze NATO na Kosovo, je po srečanju z nemškim kolegom Volkerjem Ruehejem v Bonnu danes poudaril ruski obrambni minister Igor Sergejev. "Na pogovorih nisem dal privoljenja za namestitev enot zveze NATO na Kosovu," je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax dejal Sergejev. Odločitev o posegu mednarodnih enot na Kosovu sprejema Varnostni svet ZN.
Discovery se je združil Mirom
05. 06. 1998 07.59
Ameriški vesoljski raketoplan Discovery se je ob 18.58 po srednjeevropskem času združil z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir, poroča Javna ruska televizija ORT, ki se je med večernimi poročili vključila v prenos združitve. Zaradi okvare antene na Discoveryju je bil mogoč prenos združitve le s strani postaje Mir.
Discovery poletel proti Miru
03. 06. 1998 08.52
V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) v ameriški zvezni državi Florida so ob 0.06 in 24 sekund po srednjeevropskem času z izstrelitvene ploščadi 39A uspešno izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Discovery s šestčlansko ameriško-rusko posadko. Dve minuti kasneje sta se od zunanjega rezervoarja za gorivo ločili štartni raketi. Do izstrelitve je prišlo nekaj minut prej, kot je bilo napovedano.
Črnomorski polotok Krim dobil novega premiera
27. 05. 1998 14.30
Črnomorski polotok Krim dobil novega premiera Kijev, 27. maja (STA/dpa) - Parlament avtonomnega polotoka Krim ob Črnem morju je danes izvolil novega predsednika vlade, ki je blizu Kijevu. 38-letni Sergej Kunicin, strankarski prijatelj ukrajinskega premiera Valerija Pustovojtenka, je bil izvoljen s pomočjo glasov komunistične večine, je sporočila tiskovna agencija Interfax.
Razstava Picassovih del v beneški Palazzo Grassi
26. 05. 1998 16.05
Od začetka marca je v beneški Palazzo Grassi<A HREF=http://www.palazzograssi.it TARGET="_BLANK"></A> na ogled razstava zgodnjih del Pabla Picassa, ki so nastala med leti 1917 in 1924. Razstavo so pripravili trije kuratorji, na čelu s francoskim umetnostnim zgodovinarjem Jean Clairom . Razstava se začenja s Picassovim italijanskim obdobjem leta 1917, za katerega je značilno druženje s francoskim pisateljem Jeanom Coctauom in v katerem je slikar spoznal svojo prvo ženo, rusko balerino Olgo Koklovo. V tem času je kot scenograf sodeloval z legendarnim ruskim baletom in oblikoval svoj značilni slog, pozneje znan kot kubizem. Na ogled sta dva gledališka zastora za baletno predstavo Erica Satieja , več skic za različne gledališke predstave, slike iz rožnatega in modrega obdobja, fotografije, pisma in drugi dokumenti. Vsega skupaj je razstavljenih okrog 300 eksponatov. Razstava bo odprta do 26. junija.
Demonstranti bodo zapustili poslopje dagestanske vlade
21. 05. 1998 17.21
Oboroženi demonstranti, ki so danes zasedli sedež vlade ruske republike Dagestan v njeni prestolnici Mahačkala, so z republiško vlado dosegli dogovor in pristali, da bodo zapustili poslopje.
Zamenjava vodstva pri Oplu
21. 05. 1998 08.32
Predsednik uprave nemškega avtomobilskega velikana Opla David Herman namerava v sredini letošnjega leta zapustiti svoj položaj in prevzeti mesto pri materinski Oplovi družbi General Motors, kjer bo vodil njihovo rusko podružnico. Po informacijah iz podjetja naj bi bil Hermanov naslednik Cary Cowger, ki je v obdobju med letoma 1994 in 1997 vodil mehiško podružnico General Motorsa.
Ponoči se bo Progres M 39 združil z Mirom; Progres M 38 še kroži?
17. 05. 1998 10.07
Ponoči se bo z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir samodejno združila tovorna vesoljska ladja Progres M 39, je poročal ruski Radio Rossiji.
Nocoj bodo proti Miru poslali Progres M 39
14. 05. 1998 08.48
Nocoj 12 minut po polnoči po srednjeevropskem času bodo na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu izstrelili rusko nosilno raketo sojuz U. Raketa bo na pot proti orbitalni znanstveni postaji Mir utirila novo rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M 39.
Clinton napovedal morebitne ukrepe proti Indiji
12. 05. 1998 07.29
Ameriški predsednik Bill Clinton je danes v Beli hiši napovedal, da namerava v primeru Indije "v popolnosti uresničiti" ukrepe, ki jih predvideva ameriška zakonodaja za države brez jedrskega orožja, ki izvedejo jedrski pokus.
Rusija predstavila predlog triletnega proračuna
07. 05. 1998 17.03
Rusko finančno ministrstvo je danes predstavilo osnutek triletnega proračuna, ki izraža voljo ruskega predsednika Borisa Jelcina po večji disciplini na davčnem področju in večji proračunski strogosti. Prvi namestnik finančnega ministra Vladimir Petrov je predstavil cilje prihodkov in izdatkov ter zmanjšanja proračunskega primankljaja za tri fiskalna leta do leta 2001 kot del triletnega načrta za osvoboditev gospodarstva pritiska naraščajočega zadolževanja. Petrov je povedal, da bi proračunski primankljaj moral leta 1999 znašati 3,6 odstotka BDP, leta 2001 pa 2,4 odstotka BDP. Sporočil je tudi, da Rusija leta 2000 ne bo več dobivala posojil Mednarodnega denarnega sklada (IMF).
V Čečeniji mobilizacija prebivalstva za iskanje ugrabljenega ruskega predstavnika
04. 05. 1998 16.03
Čečenski predsednik Aslan Mashadov je danes prebivalstvo republike pozval k mobilizaciji, da bi našli predstavnika ruskega predsednika Borisa Jelcina Valentina Vlassova, ki so ga ugrabili prejšnji petek.
Oživljanje ruske industrije slaščic
04. 05. 1998 09.38
Ruska slaščičarska industrija je podobno kot ostale gospodarske panoge v tej državi v začetku devetdesetih let vidno propadala, lani pa je zabeležila prve znake obnove.
Rusija pričakuje hitrejšo gospodarsko rast
03. 05. 1998 10.22
Rusko ministrstvo za finance pričakuje, da se bo gospodarska rast v naslednjih treh letih pospešila, saj bo vlada zmanjšala javno porabo in zadolževanje. Proračunski osnutek za naslednja tri leta predvideva, da se bo bruto domači proizvod povečal za poldrug odstotek do leta 1999, na 4,5 odstotka leta 2000 in na 5 odstotkov leta 2001. Letos Rusija pričakuje enoodstotno gospodarsko rast, je dejal prvi namestnik finančnega ministra Vladimir Petrov. Za naslednja tri leta napovedujejo letno inflacijo med 4,5 in petimi odstotki, do leta 2001 pa naj bi Rusija zmanjšala tudi zadolževanje.
V Kavkazu ugrabili predstavnika ruskega predsednika
01. 05. 1998 09.33
V severnem Kavkazu so oboroženi moški danes ugrabili predstavnika ruskega predsednika Borisa Jelcina za Čečenijo Valentina Vlasova. Po poročanju ruskih tiskovnih agencij, ki se sklicujejo na rusko notranje ministrstvo, so oboroženi moški s silo odpeljali Vlasova na obmejnem območju med Ingušetijo in Čečenijo. Ruska vlada in čečensko vodstvo sta v glavno mesto Ingušetije Nasran poslali preiskovalce. O zahtevah ugrabiteljev za zdaj ni podatkov.
V Rusiji nakopali več zlate rude
20. 04. 1998 09.54
V ruskih rudnikih zlata so v prvem četrtletju letošnjega leta nakopali 8,8 ton zlate rude oziroma 14 odstotkov več kot v istem času lani. Vendar pa rusko ministrstvo za gospodarstvo ne upa napovedati, ali bo celoletni kop zlata presegel lanske 121,3 tone, saj večino rude izkopljejo iz aluvialnih nanosov v poletnih mesecih. Ministrstvo za gospodarstvo opozarja, da kopače in predelovalce zlate rude še vedno tare hudo finančno pomanjkanje, poroča agencija Interfax.
Pravoslavci so praznovali Veliko noč
20. 04. 1998 08.42
Milijoni pravoslavnih kristjanov po vsem svetu so včeraj praznovali pravoslavno Veliko noč.
Rusija zavrača predlog Japonske glede Kurilskih otokov
20. 04. 1998 07.32
Po rusko-japonskem vrhu konec minulega tedna je tiskovni predstavnik Kremlja Sergej Jastržembski zavrnil rešitev spora z Japonsko glede štirih Kurilskih otokov po zgledu Hong Konga.
Jelcin povabil Hašimota na obisk v Rusijo
19. 04. 1998 10.33
Ruski predsednik Boris Jelcin in japonski premier Rjutaro Hašimoto sta se na srečanju v japonski Kawani dogovorila, da bosta v načrt, ki sta ga sprejela lani v Krasnojarsku, dodala program sodelovanja na področju vesoljstva. Poleg tega je Jelcin predlagal, da bi na južnih Kurilih ustanovili japonsko-rusko mešano družbo za predelavo rib. Hašimoto pa je Jelcinu povedal, da namerava Tokio letos sprostiti 600 milijonov dolarjev, prvi del posojila v višini 1,5 milijarde dolarjev za Rusijo. Jelcin je povabil Hašimota na uradni obisk v Rusiji letos jeseni, sam pa napovedal, da bo Japonsko vnovič obiskal spomladi 1999.
Jelcin ne bo podpisal zakona o nacionalizaciji kulturne dediščine
14. 04. 1998 11.23
Ruski predsednik Boris Jelcin je sporočil, da bo ustavno sodišče seznanil s svojo odločitvijo, da ne namerava podpisati zakona, s katerim bi za rusko last razglasili kulturno in umetniško dediščino, ki jo je ob koncu druge svetovne vojne Rdeča armada zasegla v Nemčiji in nekaterih drugih državah.
Pred 37 leti je poletel v vesolje Gagarin; mednarodni dan astronavtike
12. 04. 1998 09.12
Danes je minilo 37 let odkar je sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin kot prvi človek poletel v vesolje. V spomin na polet Gagarina je 12. april mednarodni dan astronavtike. Posebej slovesno praznujejo današnji dan vesoljci na Zemlji in v vesolju, vesoljski strokovnjaki in znanstveniki. Tričlanska rusko-ameriška posadka na orbitalni znanstveni postaji Mir se je danes po dvostranski video zvezi trikrat pogovarjala s svojci, znanci, vesoljci in strokovnjaki v Centru za upravljanje poletov CUP v Koroljovu pri Moskvi. Še včeraj sta ruska kozmonavta med vesoljskim sprehodom s 14 m visokega stolpa Sofora na modulu Kvant uspešno odstranila 400-kilogramsko prenosno motorno napravo VDU 1, ki je več let ohranjala pravilno lego Mira v prostoru, a ji je v ponedeljek pošla zaloga raketnega goriva.
Davenportova in Coetzerjeva brez težav v polfinale
11. 04. 1998 11.19
Na teniškem turnirju v Amelia Islandu s 450.000 dolarji nagradnega sklada je prva nosilka Američanka Lindsay Davenport v četrtfinalu premagala rusko šestnajstletnico Ano Kurnikovo, osmopostavljeno igralko, s 7:5, 6:3. Francozinja Mary Pierce, ki je četrta nosilka, pa je ugnala peto nosilko Hrvatico Ivo Majoli s 6:3, 6:2. Druga igralka turnirja, Južnoafričanka Amanda Coetzer je ugnala Američanko Taro Snyder s 6:4, 6:4, šesta nosilka Španka Conchita Martinez pa Američanko Liso Raymond s 6:4 in 7:5. Davenportova se je Kurnikovi oddolžla za poraz, ki ga je doživela prejšnji mesec. "Ves čas sem želela narekovati ritem, kar mi je zaradi napadalne igre in močnih udacev tudi uselo," je dejala Američanka. "Njeni udarci niso bili tako močni, kot sem pričakovala. Močnejše udarce ima celo šestnajstletna Hrvatica Mirjana Lučič," je menila Kurnikova, ta izjava pa je sprožila plaz besed Davenportove: "Ona lahko reče, kar hoče. Dejstva po današnji tekmi govorijo drugače. Kurnikova je še mlada, menim pa, da bi morala kljub temu manj pozornosti posvečati besedam drugih, ki so namenjene predvsem njenemu videzu. Dokler je teniška igralka, sta pomembni njena igra in rezultat," je žogico vrnila Davenportova.
Ruski komunisti se bodo obrnili na ustavno sodišče
10. 04. 1998 17.55
Vodja ruskih komunistov Genadij Zjuganov je v Moskvi danes napovedal, da se bodo ruski komunisti v sporu glede sestave nove vlade obrnili na ustavno sodišče. To naj bi ugotovilo, če predsednik Boris Jelcin lahko parlamentu trikrat predlaga istega kandidata za predsednika vlade, je Zjuganov povedal za rusko tiskovno agencijo Interfax. Ruske agencije so še poročale, da je duma danes prejela grožnjo o podtaknjeni bombi, tako da so morali poslanci zapustiti poslopje parlamenta.
Jelcin podprl gospodarske ukrepe proti Latviji
08. 04. 1998 12.30
Ruski predsednik Boris Jelcin je načeloma podprl gospodarske ukrepe proti Latviji, ki jih je v zadnjih dneh predlagalo več ruskih politikov, med njimi župan Moskve Jurij Lužkov, je sporočil Jelcinov tiskovni predstavnik Sergej Jastržembski.
Dini in Primakov: Skladnost pogledov na krize v svetu
07. 04. 1998 19.00
V Moskvi sta se danes srečala zunanja ministra Rusije in Italije, Jevgenij Primakov in Lamberto Dini. Pogovori so pokazali "skladnost pogledov" dveh držav glede kriz na Kosovu, v Iraku in na Bližnjem vzhodu, Dini pa je obsodil tudi napad na rusko veleposlaništvo v Rigi..
Švedska zunanja ministrica obsodila bombni napad v Rigi
07. 04. 1998 12.52
Švedska zunanja ministrica Lena Hjelm-Wallen je danes obsodila včerajšnji bombni napad na rusko veleposlaništvo v Rigi. V sporočilu za javnost je ministrica ocenila, da gre za hudo nasilno dejanje proti tujemu diplomatskemu predstavništvu. Izrazila je prepričanje, da bodo latvijske oblasti storile vse za odkritje krivcev, ter poudarila pomen pozitivnega razvoja odnosov med Latvijo in Rusijo. Švedska je v stalnem stiku z Rigo in Moskvo, saj želi olajšati dialog med državama, je še pojasnila švedska zunanja ministrica.
Ruski vojni plen obsega 200.000 umetnin
06. 04. 1998 17.36
Vojni plen, ki ga je Rdeča armada zaplenila v hitlerjevski Nemčiji in ga je ruski parlament razglasil za rusko last, obsega 200.000 umetnin, med njimi slaven Priamov zaklad, ki so ga izkopali v bližini domnevne Troje, pa tudi dva milijona redkih knjig in 3-kilometrski arhiv. Umetnine niso bile zaplenjene le v Nemčiji, ampak tudi v Avstriji, na Madžarskem, v Bolgariji, na Finskem in v Romuniji. Trojansko zlato pa je najdragocenejši predmet iz zbirke umetnin, ki jo je sovjetska armada zaplenila v porušeni Nemčiji, za katere si Nemčija prizadeva že od leta 1991. Bonn že več let zahteva vrnitev unikatnih del, med njimi dveh biblij, zaseženih v Leipzigu, ki ju je natiskal Gutenberg, in prestižno knjižnico iz Gothe. Priamov zaklad iz tretjega tisočletja pr.n. št., ki ga je nemški arheolog Heinrich Schliemann izkopal leta 1873 v Hissarliku v Turčiji, je Rdeča armada zaplenila v Berlinu leta 1945. Moskva je do leta 1993 zanikala, da bi imela ta zaklad, v katerem je 260 diademov, ogrlic, zapestnic in drugih kosov nakita, nakar ga je moskovski muzej Puškin leta 1996 razstavil. Rusija je leta 1995 razstavila tudi platna Cranacha, Goye, Renoirja, Maneta in Degasa ter risbe Duererja, Holbeina, Mantegne, Rembrandta in Watteauja, ki so jih strokovnjaki razglasili za izginule med II. svetovno vojno.
Černomirdin podprl Kirijenka za predsednika vlade
06. 04. 1998 10.40
Nekdanji ruski premier Viktor Černomirdin je v pogovoru za rusko televizijo podprl Sergeja Kirijenka, ki ga je predsednik Boris Jelcin predlagal za novega predsednika vlade. Černomirdin je priznal, da je bil ob odstavitvi s premierskega položaja sicer zbegan, vendar pa je bil ves čas svojega vodenja vlade na kaj takšnega pripravljen.
Jelcin sprejel namibijskega predsednika
31. 03. 1998 12.04
Namibijski predsednik Sam Nujoba je med današnjim srečanjem v Kremlju izrazil globoko hvaležnost ruskemu predsedniku Borisu Jelcinu za rusko podporo Namibiji, brez katere Namibija po njegovih besedah še dolgo ne bi bila neodvisna.
Jelcin imenoval začasnega notranjega ministra
30. 03. 1998 12.43
Ruski predsednik Boris Jelcin je za začasnega notranjega ministra imenoval dosedanjega pravosodnega ministra Sergeja Stepašina.