s blic
Milošević optimističen in poln energije
30. 06. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je svoji družini v telefonskem pogovoru iz zapora v Scheveningenu sporočil, da bo Haag zapustil živ in zdrav, je za beograjski radio B-92 danes povedal eden od njegovih odvetnikov Branimir Gugl. Po mnenju Miloševića gre za politični proces, je še povedal Gugl.
Odlok o sodelovanju s Haagom
23. 06. 2001 00.00
Jugoslovanska vlada naj bi sprejela odlok o sodelovanju s Haaškim sodiščem za vojne zločine, ki med drugim predvideva tudi izročitev jugoslovanskih državljanov Haagu.
Batić zavrnil nalog za aretacijo
05. 04. 2001 00.00
Predstavnik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Hans Holthuis, ki se z delegacijo mudi na obisku v Beogradu, je skušal danes izročiti zaporni nalog za nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića srbskemu pravosodnemu ministru Vladanu Batiću, vendar je ta dejal, da naloga ne more sprejeti in Holthuisa napotil k jugoslovanskemu pravosodnemu ministru Momčilu Grubaču. Holthuis se bo tako obiskal Grubača jutri. Jugoslovanski zakoni zaenkrat ne dovoljuje predaje svojih državljanov na tuje, vendar vlada pripravlja posebne ukrepe za sodelovanje s haaškim sodiščem. Novi zakon naj bi po Grubačevih besedah sprejeli prihodnji mesec.
Srbija brez tretjega operaterja
15. 03. 2001 00.00
Predstavniki sindikata srbskega Telekoma in PTT naj bi na sredinem sestanku s srbskim premierom Zoranom 195144inđićem in ministrico za telekomunikacije Marijo Rašeta-Vukosavljević med drugim dosegli dogovor, da v Srbiji do leta 2005 ne bo tretjega operaterja mobilne telefonije. Zvezni minister za telekomunikacije Boris Tadić je že zanikal, da bi premier 195144inđić redstavnikom sindikatov dal takšno obljubo. Kot je znano, je zanimanje za pridobitev koncesije za tretjega operaterja mobilne telefonije izrazil tudi slovenski Mobitel.
Posebni pogoji za Mercator
08. 03. 2001 00.00
Največja slovenska trgovinska družba Mercator namerava graditi trgovske centre tudi v Novem Sadu in Beogradu. Kot so sporočili iz Mercatorja, so pred dobrimi 14 dnevi svoj koncept prihoda na srbski trg predstavili tudi srbskemu ministru za trgovino in turizem Slobodanu Milosavljeviću. Ta je ob tem med drugim izrazil željo, da se srbska trgovina, pred vstopom Mercatorja, zavaruje z nekaterimi pogoji. Predstavniki Mercatorja pa so mu pojasnili, da Mercator s svojimi trgovinskimi centri vedno prispeva k razvoju okolja, v katerem gradi.
Izročitev vojnih zločincev ni vedno obvezna
05. 03. 2001 00.00
Jugoslovanski pravosodni minister Momčilo Grubać je za današnji beograjski dnevnik Blic izjavil, da država, ki sama preganja in sodi vojnim zločincem, ni zavezana k njihovi izročitvi Mednarodnemu sodišču ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu.
Kdo se v Srbiji boji Mercatorja
05. 03. 2001 00.00
Po napovedi ljubljanske trgovske družbe Mercator, da bo v Srbiji zgradila nekaj hipermarketov, je v beograjskem tisku zaslediti prva opozorila, da bi bilo odpiranje trgovin velikih tujih trgovskih verig "skrajno tvegano". Srbski minister za trgovino in turizem Slobodan Milosavljević se strinja, da utegnejo biti hipermarketi pogubni za male trgovce, vendar hkrati poudarja, da vseeno prinašajo bolj kakovostno ponudbo, nižje cene in povečujejo konkurenčnost.
Batić o sodelovanju s haaškim sodiščem
13. 02. 2001 00.00
Po poročanju srbskega dnevnika Blic je srbski pravosodni minister Vladan Batić povedal, da bodo v ZRJ v prihodnjih štirih ali petih mesecih sprejeli zakon o sodelovanju s haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki bo omogočal izročitev jugoslovanskih državljanov omenjenemu sodišču. Po Batićevih besedah bo omenjeni zakon prav tako natančno določal, na katere osebe se nanaša ukaz o izročitvi.
ZRJ lahko sodeljuje s haaškim sodiščem
29. 01. 2001 00.00
ZR Jugoslavija lahko takoj sprejme statut in pravilnik haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji in vse, proti katerim je sodišče vložilo obtožnice in se nahajajo na območju Jugoslavije, izroči sodišču, je danes izjavil srbski minister za pravosodje Vladan Batić. Pojasnil je, da je za vprašanje odnosov s haaškim sodiščem pristojen zvezni pravosodni minister Momčilo Grubać.
Znova plačilni promet ZRJ s Hrvaško
26. 12. 2000 00.00
Po desetletnem premoru je od danes v skladu s sporazumom beograjske Komercialne banke in zagrebške Privredne banke spet vzpostavljen plačilni promet med ZRJ in Hrvaško, v jutrišnji izdaji piše beograjski časnik Blic. Kot je za časnik povedal direktor Komercialne banke Ljubomir Mihajlović, bosta banki v začetku prihodnjega leta podpisali še memorandum o poslovnem sodelovanju, s katerim bosta zagotovili pogoje za kreditiranje zunanjetrgovinskih poslov med ZRJ in Hrvaško. Blic še navaja, da se bo s podpisom memoranduma utrdila tudi recipročnost pri kreditiranju gospodarstva, izdajanju garancij in odpiranju akreditivov.
Novi oboroženi spopadi na jugu Srbije
05. 12. 2000 00.00
Oboroženi kosovski Albanci so davi streljali na položaje jugoslovanske vojske na območju blizu Bujanovca. Med temi napadi ni bil ranjen noben pripadnik jugoslovanskih varnostnih sil, ki tudi niso odgovorile na streljanje, je poročala zasebna agencija Beta, ki se sklicuje na vire blizu policije na jugu Srbije.
NS bo izstopila iz vladajoče koalicije
27. 10. 2000 00.00
Dragan Šoć, predsednik Ljudske stranke (NS), ki je koalicijska partnerka 195144ukanovičeve Demokratske stranke socialistov (DPS), je v pogovoru za današnji Blic povedal, da je "v okviru razprav o prihodnosti zvezne države v Črni gori pričakovati burne dogodke na črnogorskem političnem prizorišču". Šoć, ki se bo danes skupaj s podpredsednikoma DPS Svetozarjem Marovićem in Filipom Vujanovićem v Beogradu udeležil pogovorov s predstavniki Demokratične opozicije Srbije (DOS), je opozoril, da se po odhodu Slobodana Miloševića v Črni gori ustvarja vzdušje protisrbskega razpoloženja, katerega namen je, da bi Srbija in Črna gora postali dve sovražni državi. NS nima nič proti načenjanju razprave o samostojnosti Črne gore, vendar opozarja na nevarnost, da skupina ljudi v Črno gori dolgoročno zastrupi odnose med Srbijo in Črno goro. Dragan Šoć pojasnjuje, da gre za ljudi iz vzporedne t.i. Dukljanske akademije znanosti in umetnosti v Črni gori, ki so poskušali uresničiti svoje ambicije v Beogradu, zatem pa so se z enakimi nameni vrnili v Podgorico. Na drugi strani so t.i. srbske sile v Črni gori, ki so črpale svojo moč iz lojalnosti Miloševićevemu režimu. To je politični okvir, v katerem se bodo reševale zadeve, a NS bo še naprej zagovarjala opcijo, da mora biti Črna gora v skupnosti s Srbijo, seveda ob upoštevanju lastnih interesov in posebnosti. Dragan Šoć poleg tega trdi, da bo razvoj političnih dogajanj kmalu opredelil položaj njegove stranke v koaliciji Za boljše življenje in v vladi Črne gore. "Koalicija ni ogrožena, dokler bo spoštovan koalicijski sporazum, v katerem pa ni stališča, da je treba vsiljevati suverenost Črne gore, ne da bi stališče prebivalstva preverili na referendumu. NS ne bo privolila v preglasovanje. Če bo kdo poskušal pospešiti postopek osamosvojitve Črne gore s sprejetjem ustreznega sklepa v skupščini, je povsem gotovo, da bo NS v takem primeru izstopila iz vlade", je še povedal predsednik NS.
Delegacija DPS jutri v Beogradu
26. 10. 2000 00.00
Visoka delegacija Demokratične stranke socialistov (DPS) črnogorskega predsednika Mila 195144ukanoviča bo jutri dopotovala v Beograd, kjer naj bi se sestala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico pred njegovim odhodom na enodnevni uradni obisk Moskvo, piše v četrtkovi številki beograjska Politika. Beograjski časnik Blic pa navaja, da bo jutri v Beograd na pogovore s Koštunico prispela delegacija vladajoče koalicije Za boljše življenje, v kateri bodo predstavnika DPS, premier Filip Vujanovič in predsednik skupščine Črne gore Svetozar Marović, ter predsednik Ljudske stranke (NS) Dragan Šoć. V črnogorski delegaciji torej ne bo predstavnika tretje koalicijske partnerke Socialdemokratske stranke Žarka Rakčevića. Beograjski časniki poročajo, da se bo danes v Podgorici sestal glavni odbor DPS, ki naj bi izrekel stališče stranke o vladnih izhodiščih glede prihodnjih odnosov Črne gore in Srbije. Predsedstvo DPS naj bi pred dnevi ocenilo, da bi morali novi odnosi med Črno goro in Srbijo temeljiti na oblikovanju dveh neodvisnih in suverenih držav, ki bi imele svoje predstavnike pri Združenih narodih in drugih mednarodnih organizacijah in ki bi šele potem stopile v zvezo dveh držav. Agencija Beta je poročala, da je neimenovani visoki funkcionar DPS potrdil, da njegova stranka vztraja pri ločenem sprejemu Črne gore v ZN. Po navedbah agencije Beta je črnogorski zunanji minister Branko Lukovac po pogovorih z vodjo slovaške diplomacije in posebnim odposlancem generalnega sekretarja ZN za Balkan Edvardom Kukanom ocenil, da bi bilo bolj primerno, če bi ZRJ počakala s prošnjo za sprejem v ZN in druge mednarodne organizacije, dokler ne bo znan izid pogajanj Črne gore in Srbije o "morebitni prihodnji skupnosti". Predsednik izvršilnega odbora DPS Miodrag Vuković je za novosadski tednik Bulevar povedal, da vladajoča koalicija Za boljše življenje pripravlja nov predlog za preoblikovanje odnosov med Črno goro in Srbijo in da bodo vladna izhodišča o teh vprašanjih spremenjena. Vuković, ki je tudi osebni svetovalec črnogorskega predsednika, je izrazil zaskrbljenost zaradi "velikega nerazumevanja za črnogorska stališča", ki prihaja iz "nove Srbije", in ki se po njegovem mnenju v bistvu ne razlikuje veliko od tistega iz časov Slobodana Miloševića. Zatrdil je še, da bodo referendum o prihodnjem državno-pravnem statusu Črne gore izvedli, ko bodo izpolnjeni pogoji, ki jih za to predvideva zakon. "Ime Jugoslavije je izrabljeno in ne ustreza odnosom Srbije in Črne gore. Skupnost se mora imenovati Skupnost Črne gore in Srbije ali obratno. Dogovoriti pa se je treba, ali bomo skupnost ali pa bomo živeli eni poleg drugih kot mednarodno priznani in suvereni državi", je še povedal Vuković.
Razkol v DOS
23. 10. 2000 00.00
Demokratična opozicija Srbije (DOS), ki se skupaj z Draškovićevim Srbskim gibanjem prenove (SPO) pogaja s Socialistično stranko Srbije (SPS) o prehodni srbski vladi, bo vztrajala pri svoji zahtevi, da mora predsednik Srbije Milan Milutinović danes razpisati predčasne parlamentarne volitve. DOS v najnovejšem sporočilu za javnost ni napovedala morebitnih ukrepov v primeru, da SPS ne bo spoštovala nedavno podpisanega sporazuma o volitvah in prehodni vladi, iz štabov posameznih njenih članic pa je že slišati opozorila, da ima SPS vnovič glavno besedo na celotnem političnem prizorišču Srbije. Sopredsedujoči Nove Srbije in župan Čačka Velimir Ilić je v pogovoru za današnji Glas javnosti zagrozil s pohodom milijona ljudi na Beograd in vnovično blokado celotne Srbije, če bodo socialisti še naprej zavirali pogajanja o prehodni vladi in volitvah. Poleg tega je obdolžil posameznike v DOS, da so si prigrabili vsa pooblastila, kar naj bi veljalo zlasti za predsednika Demokratske stranke Zorana 195144inđiča. "On odloča, kdo se bo s kom pogajal, sam odhaja na pogajanja in se o tem z nikomur ne posvetuje. V DOS se je izoblikovalo nekakšno krilo, ki se vztrajno jalovo pogaja s socialisti", je zatrdil Ilić, ki je še napovedal, da bo v DOS načel vprašanje odgovornosti in pooblastil. V Čačku, ki velja za eno najbolj revolucionarnih mest v Srbiji in iz katerega naj bi 5. oktobra prišlo v Beograd največ protestnikov, ki so zavzeli zvezni parlament, se je oglasila tudi skupščina državljanskega parlamenta, ki je DOS in prestolnici sporočila, da bo pozvala ljudstvo, naj nastali položaj reši "hitro in enostavno". Predsednik omenjene skupščine Milan Božović je za ponedeljkov Blic zatrdil, da Srbija v minulih desetih letih ni imela dobre ne opozicije in ne pozicije. "Če bi imeli zedinjeno opozicijo, bi lahko vse tisto, kar je dosegla 5. oktobra, končala že 1990. Toda režim je žal vedno imel v njej svojo rezervno stranko. Bojim se, da je tudi v DOS taka stranka z ljudmi, ki namerno odlašajo s korenitimi demokratičnimi spremembami." Vse bolj glasne so tudi zahteve, da bi bilo treba razpisati še predčasne predsedniške volitve v Srbiji, "saj je skrajno nelogično, da na njenem čelu ostane tesni Miloševićev sodelavec Milan Milutinović". Vodja Demokratičnega centra (DC) Dragoljub Mićunović na take zahteve odgovarja, da DOS "spoštuje vrstni red volitev"
Provladni tisk brez zmagovitega zanosa
25. 09. 2000 00.00
Beograjski časniki, ki so pod nadzorom vladajoče levice, so danes izšli brez običajne razglasitve volilne zmage na prvih straneh in so to tokrat prepustili opoziciji naklonjenemu tisku.
Policijske akcije proti opoziciji
10. 09. 2000 00.00
Policija v Beogradu je včeraj znova vdrla v prostore opozicijskega gibanja Odpor, ki je kritičen do režima jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, je poročala beograjska tiskovna agencija Beta. Sedem oseb v civilu je aktiviste Odpora, ki so bili takrat v prostorih, prisililo, da so se z obrazom obrnili k zidu. Po kratki raciji, med katero so bili nasprotniki režima deležni tudi nekaj udarcev, so policisti znova zapustili prostore. Pred petimi dnevi je policija vdrla v iste prostore Odpora in zasegla vse predvolilne materiale za predsedniške in parlamentarne volitve, ki bodo 24. septembra. Policija naj bi včeraj v vasi Ub na vzhodu Srbije aretirala dva igralca, Gorico Popović in Nikolo Djurička, ki sodelujeta pri neodvisni kampanji, s katero želijo vzpodbuditi prebivalce k udeležbi na volitvah. Kmalu zatem so ju izpustili, a jima zasegli vse materiale. Popovičeva je za agencijo povedala, da jih z razlogi aretacije niso seznanili. V Valjevu in Užicah pa je policija prav tako nekaj ur v priporu zadržala 12 članov Odpora in nekega kandidata opozicije. Na osrednji prireditvi predsedniškega kandidata srbske opozicije Vojislava Koštunice sinoči v Čačku se je zbralo okoli 20.000 ljudi. To je doslej najbolj množično predvolilno zborovanje. Doslej se je na predvolilnih zborovanjih kandidata Srbske radikalne stranke Tomislava Nikolića in kandidata Srbskega gibanja prenove Vojislava Mihailovića v zadnjih desetih dneh zbralo le nekaj sto udeležencev. Po zadnji javnomnenjski raziskavi, ki jo je objavil Blic, ima Koštunica več možnosti za zmago na jugoslovanskih predsedniških volitvah 24. septembra kot dosedanji predsednik ZRJ Slobodan Milošević. Na podlagi ankete, ki so jo izvedli konec avgusta, bi za Koštunico glasovalo 45,1 odstotka anketirancev, za sedanjega predsednika Miloševića pa 38,3 odstotka anketirancev. Kandidat Srbske radikalne stranke Tomislav Nikolić bi prejel 10 odstotkov glasov, kandidat Srbskega gibanje prenove Vojislav Mihailović pa 6,6 odstotka.
Srbski tisk o ugrabitvi Ivana Stamboliča
31. 08. 2000 00.00
Vsa do sedaj odkrita dejstva o ugrabitvi nekdanjega komunisitčnega funkcionarja in svojčas prvega človeka Srbije Ivana Stamboliča napeljujejo na sklep, da je bil Stambolič ugrabljen v klasičnem slogu mafije, piše današnja Politika, ki je včeraj prvič objavila vest o tem dogodku. O ugrabitvi Stamboliča, ki ga njegova družina pogreša od 25. avgusta, so začeli poročati tudi drugi provladni časniki.
Nadzor nad jugoslovanskimi podjeti
19. 07. 2000 12.30
Jugoslovansko ministrstvo za zunanje trgovino od ponedeljka ne sprejema več uvoznih in izvoznih prijav tistih podjetij s seznama 190 srbskih podjetij, ki jim je Bruselj dovolil sodelovanje s partnerkami iz držav članic Evropske unije, poročajo beograjski zasebni mediji.
Odkritje zgodnjekrščanske cerkve
14. 07. 2000 16.10
Srbski arheologi so v bližini Niša odkrili temelje edinstvene cerkve iz 4. stoletja. Iz lesa zgrajena manjša cerkev, s kristogramov na tleh, je med drugim imela tudi premične notranje stene iz brona, ki so duhovnike ločevale od vernikov. Te stene so okrašene s poganskimi simboli, najverjetneje iz Grčije ali Male Azije. Kaj takega doslej še niso odkrili nikjer, je za današnjo izdajo časnika Blic dejal direktor beograjskega Arheološkega inštituta Miloš Vasić.
Radio Index ponovno oddaja
20. 05. 2000 15.42
Beograjska radijska postaja Indeks ima od včeraj popoldne znova informativni spored, resda nekoliko okrnjen, dnevnik Blic pa je danes izšel na 24 straneh.
Zapiranje srbskih medijev
18. 05. 2000 20.40
Srbska policija nadaljuje z zapiranjem še zadnjih neodvisnih medijev. Na sinočnjih demonstracijah, ko so protestirali proti ukinitvi neodvisne televizije Studio B in drugih medijev, se je v Beogradu zbralo 30 tisoč ljudi.
Nevarni srbski mediji
17. 05. 2000 21.18
Srbskim neodvisnim medijem, ki ne poročajo tako, kot želijo politični oblastniki, se znova slabo piše. Tamkajšnja policija je danes nekaterim spet onemogočila delo. Beograjske oblasti so akcijo naročile zato, ker naj bi televizija Studio B, radio B2 - 92, dnevnik Blic in še nekateri pozivali k strmoglavljanju oblasti Slobodana Miloševića.
Beograd v ''medijski temi''
17. 05. 2000 14.08
Srbska policija je davi ob 2.30 vdrla v prostore televizije Studio B in na podlagi odločitve srbske vlade prevzela nadzor nad to do režima kritično televizijsko postajo. Ustavljen je tudi program radia B2-92, ki uporablja frekvenco tretjega programa Studia B, in program lokalne televizije Mladenovac. Po besedah očividcev je v akciji sodelovalo kar 150 zamaskiranih policistov, ki so se predstavili kot protiteroristična enota srbskega ministrstva za notranje zadeve. Pridružila se jim je še ena večja skupina policistov, ki zdaj nadzoruje zgradbo Beogradjanka, kjer imata svoje prostore tudi Radio Index in dnevnik Blic.
Policija zasedla Studio B in B2-92
17. 05. 2000 10.50
Srbska policija je danes v Beogradu zasedla do režima kritično <A HREF=http://helpb92.xs4all.nl/ target=_blank> televizijo Studio B in radio B2-92 </A> , je poročala tiskovna agencija Beta. Ob tem je aretirala sedem novinarjev. Akcijo, v kateri je sodelovalo približno 75 policistov, je srbska vlada utemeljila s pojasnilom, da je Studio B pozival k strmoglavljenju oblasti.
Beograjčani ''lastniki'' kluba Manchester United
21. 04. 2000 07.59
Najnovejša žrtev srbskih piratov na internetu je bil najbogatejši nogometni klub na svetu Manchester United (MU), piše beograjska revija Blic News. Beograjski pirati so se s prevaro registrirali kot lastniki uradnega naslova angleškega kluba <A HREF=http://manutd.com/ target=_blank>manutd.com</A>, registracijo plačali nekemu ameriškemu podjetju in tako celoten internetni promet preusmerili na lažni naslov. Spletna stran kluba MU ima vsak mesec osem milijonov obiskovalcev in je ena najbolj priljubljenih v Veliki Britaniji. Računalniški strokovnjaki angleškega kluba so potrdili, da je piratom iz Beograda uspelo ''vdreti'' na njihovo stran.
Matić toži srbske medije
18. 04. 2000 20.06
Jugoslovanski minister za informiranje Goran Matić je danes proti neodvisni tiskovni agenciji Beta ter opozicijskemu dnevniku Blic na beograjskem sodišču vložil tožbi zaradi žalitve. Matić je pojasnil, da sta oba medija s svojimi objavami škodovala njegovemu dobremu glasu in ugledu.
Ukinitev vizumov v pristojnosti zvezne vlade
24. 02. 2000 10.14
Jugoslovanska vlada pripravlja odgovor na potezo črnogorskega ministra za turizem, ki je Slovencem sporočil, da lahko v Črno goro potujejo brez vizumov, piše danes beograjski zasebni časnik Blic.
Slovenski film V leru na FEST 2000
04. 02. 2000 12.45
Časnik Politika priporoča ogled slovenskega filma V leru režiserja Janeza Burgerja, ki ga predvajajo na beograjskem filmskem festivalu (FEST 2000). Politika piše, da gre za ''malo, vendar trdno avtorsko delo, ki se gleda odprtega srca in s simpatijami''. V filmu je sicer tudi nekaj turobnih trenutkov, vendar prevladuje humor, ki je univerzalen in vsem jasen, piše provladni časnik.
Prekinjene dobave živil za Črno goro
23. 11. 1999 10.50
Ob koncu minulega tedna je začel veljati neobjavljeni sklep oblasti v Beogradu o popolni prekinitvi dobav živil iz Srbije v Črno goro, piše beograjski Blic.
Priština brez poročevalcev Tanjuga?
16. 11. 1999 13.11
Državna agencija ZRJ Tanjug je umaknila svoje dopisništvo iz Prištine, poroča današnji beograjski časnik Blic. Pri Tanjugu pa so za STA trditve Blica zanikali in zatrdili, da njihovi novinarji delajo normalno ne le v Prištini, marveč tudi v drugih kosovskih mestih.