s tečaj
Ljubljanska borza: Brez večjih sprememb tečajev delnic
29. 11. 1998 11.04
Tečaji delnic, s katerimi se trguje v borznih kotacijah Ljubljanske borze, se v minulem tednu niso bistveno spremenili. Indeks delnic SBI je padel za 10,5 točke oziroma za 0,6 odstotka na vrednost 1647,27 točke. Malenkostno se je znižala tudi vrednost indeksa obveznic BIO, in sicer za 0,06 točke na vrednost 106,17 točke.
Predstavitev zbornika Svet umetnosti
05. 11. 1998 14.06
Včeraj so v prostorih Sorosovega centra za sodobne umetnosti predstavili zbornik Svet umetnosti, s podnaslovom Tečaj za kustose sodobne umetnosti 1998. Zbornik povzema delo na tečaju, ki je namenjen praktičnemu in teoretičnemu izobraževanju na področju sodobne umetnosti, ki je v današnjem času precej nepredvidljiva. Poleg uvoda, katerega avtorji so Alenka Pirman, Igor Zabel in Liljana Stepančič - sicer tudi mentorji tečaja- predstavi zbornik potek 8-mesečne delavnice in študijske izmenjave ter razstavo, ki smo si jo v bližnji preteklosti lahko ogledali v Galeriji Škuc, z naslovom Ko umetnost nabija. Posebej pomembni so povzetki predavnaj na temo teorije razstavljanja, ki bodo marsikomu olajšali orientacijo v svetu sodobne umetnosti. Najavili pa so tudi program za leto 1999. Naslov naslednjega tečaja bo Geopolitika in umetnost. Slednja se namreč mnogokrat razglaša za nepolitično, a je vseeno (čeprav nehote) vpeta v ideološke sisteme in je bila v preteklosti nemalokrat izrabljena v čiste konkretne politične naloge. Vpletenost v ideološke sisteme pa je včasih bistvena za položaj in razumevanje umetniški del. Za ta naslov so se odločili, ker se v zadnjem času veliko govori o globalizaciji umetnosti. Tega pojma ni mogoče razumeti, če ne upoštevamo razporeditev in prerazporeditev svetovne ekonomske in politične moči. Predavanja na to temo bodo potekala od februarja do junija 1999 v Galeriji Škuc in bodo odprta za javnost.
Princ Charles: Slovenija je ''ena najbolje čuvanih skrivnosti v Evropi''
03. 11. 1998 08.31
Predsednik republike Milan Kučan je britanskemu prestolonasledniku princu Charlesu na Brdu pri Kranju nocoj priredil slavnostno večerjo. V zdravici je predsednik waleškega princa pozdravil kot prijatelja in filantropa, ki mu ni vseeno za prihodnost planeta. Britanski prestolonaslednik se je gostitelju zahvalil za čudovit izlet po Sloveniji, predvsem v hribih, ki so mu še posebej pri srcu, ter dejal, da je med kratkim obiskom dejansko spoznal, da je Slovenija ''ena najbolje čuvanih skrivnosti v Evropi''.
Danes začetek trgovanja z delnicami pida NFD 1
26. 10. 1998 15.17
Trgovanje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev Ljubljanske borze je od danes bogatejše za delnice pooblaščene investicijske družbe (pid) NFD 1, s katero upravlja Nacionalna finančna družba. Enotni tečaj delnice omenjenega pida je današnje trgovanje zaključil pri 746 tolarjih za delnico, za katero je bilo pri vlaganju certifikatov potrebno odšteti 1050 tolarjev. Portfelj pida NFD 1 sta na novinarski konferenci podrobneje predstavila direktor družbe Stane Valant in njegov namestnik Božo Jašovič, ki sta poudarila, da je NFD 1 prvi kotirajoči pid, ki med naložbami nima neizkoriščenih lastninskih certifikatov.
SBI danes navzgor
05. 10. 1998 16.09
Vrednost borznega delniškega indeksa SBI se je danes povečala za 1,62 odstotka oz. 27,03 točke na 1698,08 točke. Vrednost borznega indeksa obveznic (BIO) je narasla za 0,03 odstotka oz. 0,03 točke na 106,42 točke. Dražje kot v petek so delnice 10 podjetij, cenejših pa je 10 delnic.
Indeks SBI narasel za 0,64 točke
21. 09. 1998 16.08
Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se je danes vrednost delniškega indeksa SBI povečala za 0,64 točke oz. 0,04 odstotka na 1642,13 točke. Borzni indeks obveznic BIO se je ob prometu v višini komaj 2,4 milijona tolarjev povečal za 0,32 odstotka oz. 0,34 točke na 105,76 točke. V borznih kotacijah so danes z delnicami opravili le za 235 milijonov tolarjev prometa, podražilo se je 6 delnic, pocenilo pa 11.
Claudia bi igrala morilko
12. 09. 1998 09.36
Nemška manekenka Claudia Schiffer sanja o filmski vlogi morilke in se navdušuje nad ženskami, ki živijo pustolovščin polno življenje. ''Z veseljem bi igrala vlogo morilke,'' je v četrtek objavljenem pogovoru za francosko revijo Paris dejala Claudia. Manekenka, ki že deset let živi v Monaku, je to poletje v filmu Obupana, toda ne resna (Desperate, but not serious) režiserja Billa Fishmana zaigrala vlogo rock zvezde. Kot je povedala Claudia, v Los Angelesu obiskuje tečaj igralstva. O zvezi s ''čarovnikom'' Davidom Copperfieldom pa je povedala, da ostaja z njim še naprej zaročena. Poroka in otroci so sicer v načrtu, vendar šele mnogo kasneje.
Tečaj rublja pada; Seleznjov pozval Jelcina k odstopu
26. 08. 1998 12.29
Ruska centralna banka je današnje rezultate trgovanja z rubljem in dolarjem razglasila za neveljavne, je sklicujoč se na omenjeno banko sporočila ruska tiskovna agencija Interfax. Ali to pomeni ustavitev deviznega trgovanja, za zdaj še ni jasno. Vrednost rublja je v času trgovanja ponovno močno padla.
Ruska banka ni več sposobna nadzorovati tečaja rublja
21. 08. 1998 16.42
Ruska centralna banka (BCR) ni več sposobna nadzorovati tečaja rublja, ki bo odslej odvisen od ponudbe in povpraševanja po tujih valutah na medbančnem trgu. To je v pogovoru za moskovski radio Echos danes napovedal podpredsednik banke Denis Kisiljov. Medbančni trg določi tečaj glede na ponudbo in povpraševanje in tako določen tečaj bo postal uradni tečaj centralne banke, je pojasnil Denis Kisiljov.
Nick Cave septembra na dunajski šoli za poezijo
11. 08. 1998 13.16
Avstralski pevec, skladatelj in lirik Nick Cave bo od 25. do 28. septembra na dunajski akademiji, ki pripravlja šolo za poezijo, vodil tečaj ''o ljubezenski pesmi in o pisanju takšne pesmi''. Ob koncu tečaja bo Cave nastopil v gledališču akademije, kjer bo odpel nekaj svojih pesmi in skupaj s svojimi učenci predstavil dela, ki bodo nastala na tečaju. Poleg Cavea bodo na šoli za poezijo poučevali še pesnik H.C. Artmann, pisateljica Anne Waldmann in dramatičarka Marlene Streeruwitz.
Banka Slovenije: Konec poseganja z interventnim nakupnim tečajem
08. 07. 1998 15.13
Banka Slovenije je na podlagi današnjega sklepa guvernerja centralne banke in v skladu s 5. točko ponudbe za poseg na trgih tujega denarja z interventnim nakupnim tečajem z dne 27. maja letos sporočila, da se obdobje interveniranja z interventnim nakupnim tečajem konča danes, 8. julija. Od vključno 9. julija letos izbrane banke po tej ponudbi niso več dolžne vzdrževati interventnega nakupnega tečaja, so sporočili iz Banke Slovenije.
Otoške stevardese naj bodo manj ''britanske''
08. 07. 1998 09.31
Stevardese in stevardi letalske družbe British Airways obiskujejo tečaj, ki naj bi jih naredil ''manj britanske'' in ''sprostil,'' da bi British Airways prodrl na svetovni trg, piše v ponedeljkovi izdaji Daily Telegraph.
Začetek delovanja Evropske centralne banke
30. 06. 1998 15.25
Evropska unija je danes z obeležitvijo začetka delovanja Evropske centralne banke (ECB) storila nov korak na poti do evra, skupne unijine denarne enote, ki jo bo 1. januarja prihodnje leto uvedlo enajst članic povezave. Kot je na današnjem slovesnem odprtju banke poudaril njen predsednik Wim Duisenberg, mora nova Evropska centralna banka "enoglasno" govoriti pri vzpostavitvi monetarne politike z "resnično evropsko usmerjenostjo".
Nov interventni nakupni tečaj
15. 06. 1998 14.52
Banka Slovenije na podlagi današnjega sklepa guvernerja in v skladu s 4. točko ponudbe za poseg na trgih tujega denarja z interventnim nakupnim tečajem z dne 27. maja 1998 danes sporoča nov interventni nakupni tečaj, ki znaša 94,10 tolarja za nemško marko.
Za Krko minuta odmora
05. 06. 1998 10.47
Četrtkovo trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je minilo predvsem v znamenju ustavitve trgovanja z delnicami Krke, zaradi sodne odločbe iz naslova patentne tožbe s strani ameriške farmacevtske multinacionalke Merck. Višina odškodnine naj bi se gibala više od sto milijonov dolarjev. Nekateri borzni udeleženci so bili z novico seznanjeni že dan prej, tako da so vneto prodajali zaloge omenjenih delnic. Razprodaje so se nadaljevale še nekaj časa včeraj, dokler Ljubljanska borza ni zaustavila trgovanje z delnicami Krke. Do omenjenega ukrepa je bilo sklenjenih za 55,67 mio SIT poslov, ob čemer je enotni tečaj Krkinih delnic upadel za 3,1 odstotek in znaša sedaj 30.311 SIT. Odškodninske tožbe so v razvitem svetu, predvsem pa v farmaciji del vsakdana. Za ta namen imajo podjetja v svoji bilanci stanja oblikovane posebne rezervacije, Krka tu ni nikakršna izjema. Na razvitih trgih pa se ravno ne dogaja, da bi borzne oblasti v takih slučajih ustavile trgovanje z delnicami. Namen teh ukrepov naj bi bil zaščita delničarjev, dejansko pa le povečajo preplah med njimi. Trg je sam po sebi najboljši mehanizem zaščite. Predstavniki Krke bodo danes okrog 13. Ure sklicali tiskovno konferenco in podrobneje obrazložili dejstva iz sodbe, zato je pričakovati, da predstavniki borze še ne bodo sprostili trgovanja z delnicami Krke. Celoten trg je bil v četrtek negativen, saj je SBI izgubil kar 33,9 točke in končal pri 1.638,51. Vrednostno je bilo sicer največ trgovanja z delnicami Leka serije C, (641,9 mio SIT) a so bili sklenjeni le štirje posli. Z delnicami Leka A, je bilo sklenjenih za 46,3 mio SIT poslov, ob čemer je enotni tečaj upadel za 2,56 odstotka. Delnice Petrola so ob prometu v višini 39,49 mio SIT izgubile 2,06 odstotka vrednosti. Trend še posebej ni prizanesel >>novincu<< Gorenju, katerega tečaj je ob 17,49 mio SIT poslov, upadel za 3,7 odstotka.
Največ trgovanja z Radensko
28. 05. 1998 11.51
V sredo je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev SBI porasel za 6,2 točki na vrednost 1.651,85 točke, ob zopet zelo skromnem prometu v višini 173,8 mio SIT. Največ se je trgovalo z delnicami Radenske, katerih tečaj se je okrepil za 0,7 odstotka (53,47 mio SIT). Z delnicami farmacevtov je bilo za polovico manj prometa, ob čemer so delnice Leka porasle za 0,31 odstotka, Krke pa za 0,18. Obdobje slabe likvidnosti trga se torej nadaljuje, kot največja razloga za tako stanje velja omeniti davek na kapitalske dobičke fizičnih oseb ter administrativne omejitve za vstop tujega kapitala.
Gospodarska gibanja: Apreciacija tolarja se nadaljuje
22. 05. 1998 15.56
Gospodarska aktivnost v prvem četrtletju je bila po mnenju Ekonomskega instituta Pravne fakultete (EIPF) v Ljubljani v prvem četrtletju letos solidna; spodbujala jo je menjava s tujino. Pričakovanja za drugo četrtletje pa so nekoliko slabša. Prezadolženost znova močneje ogroža delovna mesta. Novi podatki kažejo na hitro rast gradbeništva, predvsem visokih gradenj, in večine prometnih panog. Pozimi je slabo šlo turizmu, zlasti pri nočitvah tujcev.
Največ poslov sklenjenih z delnicami Krke
21. 04. 1998 10.02
Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev so v ponedeljek mešetarji sklenili le za 349 mio SIT prometa, ob čemer je SBI upadel za 20,2 točk na vrednost 1.682.7. Največ poslov je bilo tako po številu (119) kot po prometu sklenjenih z delnicami Krke in sicer 56,57 mio SIT, enotni tečaj pa se je oslabil za 1,6 odstotka.
Razvrednotenje drahme v Grčiji povzročilo rast borznega indeksa
16. 03. 1998 16.34
Atenska borza je pozitivno reagirala na vstop grške valute drahme v menjalna razmerja evropskega denarnega sistema, zaradi katerega je omenjena valuta glede na eku izgubila 14,3 odstotka svoje vrednosti. Tako se je tečaj borznega indeksa danes zvišal za sedem odstotkov, kar je predvsem posledica večjih nakupov tujih vlagateljev, ki so izkoristili višje vrednosti svojih valut, sporočajo predstavniki grške vlade.
Hud padec indonezijske rupije
22. 01. 1998 10.09
Indonezijska rupija je danes na deviznih trgih izgubila 25 odstotkov svoje vrednosti, njen padec pa je vplival tudi na zmanjšanje vrednosti drugih vzhodnoazijskih nacionalnih valut. Trenutni tečaj rupije znaša 15.500 rupij za ameriški dolar. Kot so poročale agencije, naj bi bil glavni razlog za padec valut vzhodnoazijskih tigrov negotovost investitorjev zaradi nepredvidljivih gospodarskih gibanj.
Z delnicami Mercatorja jutri v borzni kotaciji A
21. 12. 1997 12.21
Z navadnimi imenskimi delnicami družbe Poslovni sistem Mercator d.d. s skrajšano skupno oznako MELR se bo jutri začelo trgovati v okviru borzne kotacije A. Osnovni kapital družbe znaša 32.085.040.000 tolarjev in je razdeljen na 3.208.504 delnic. Kot je razvidno iz prospekta za uvrstitev delnic v borzno kotacijo, je konec letošnjega septembra celotni kapital družbe znašal 58,9 milijarde tolarjev. Ta družba je dosegla v prvih devetih mesecih letos 169,98 milijona tolarjev celotnega dobička, lani pa 593,5 milijona tolarjev čistega dobička. Z Mercatorjevimi delnicami se je sprva pričelo trgovati že 4. aprila lani v okviru izvenborznega odprtega trga C (OTC). Tedaj je bil osnovni kapital razdeljen na 3.417.840 delnic, na sedanjo raven pa se je število delnic Mercatorja znižalo z umikom lastnih delnic. Z umikanjem lastnih delnic oziroma zniževanjem osnovnega kapitala nameravajo v Mercatorju še nadaljevati. Tako bodo konec tega leta umaknili še 36.282 lastnih delnic. Ob pričetku trgovanja na OTC je enotni tečaj delnice Mercatorja znašal 3574 tolarjev, minuli petek pa 4401 tolar. Največja imetnika Mercatorjevih delnic sta Kapitalski sklad in Slovenski odškodninski sklad. Prvi ima 15,40 odstotka glasovalnih pravic, drugi pa 11,18 odstotka glasovalnih pravic. Sledita Kmečki sklad 1 in banka Creditanstalt s po približno tremi odstotki glasovalnih pravic ter Kmečki sklad 2 z 2,3 odstotka glasovalnih pravic.
742 milijonov DEM prometa v oktobru v menjalnicah
01. 12. 1997 00.00
Slovenske menjalnice so oktobra opravile za 742,5 milijona mark prometa, pri čemer je nakup deviz znašal 400,1 milijona mark, prodaja pa 342,4 milijona mark. V primerjavi s septembrom je bil skupni promet manjši za 22 milijonov mark, glede na lanski oktober pa večji za 64,3 milijona mark. Na skupaj 330 menjalnih mestih po vsej državi so oktobra odkupili za 57,8 milijona mark več deviz kot pa prodali. Srednji tečaj za nemško marko je letošnjega oktobra znašal 94,43 tolarja, enak lanski mesec pa 90,45 tolarja, še kažejo podatki Banke Slovenije.
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.
Jožko Čuk o nacionalnem varčevalnem paketu
14. 11. 1997 00.00
<i>Ocena Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je, da so napovedani ukrepi nacionalnega varčevalnega paketa preslabo pripravljeni in premalo usklajeni, da bi lahko dali napovedane in pričakovane pozitivne razvojne impulze. Predstavljajo pritiske po povečanju porabe, povečanju inflacije in povečanju obremenjevanja gospodarstva,</i> je na današnji novinarski konferenci dejal <b>Jožko Čuk</b>, predsednik GZS, in dodal: <i>Pri pripravi tega dokumenta nismo sodelovali ne GZS ne drugi delodajalski predstavniki, tako menimo, da gre za marketinški pristop vlade, saj je dokument pripravljen na nižji ravni kot je to za vlado običajno.</i><i>V Sloveniji izgubljamo svoje prednosti v primerjavi s konkurenco, premalo vlagamo v razvoj in načenjamo lastno substanco,</i> je dejal Čuk in dodal, da javna poraba nezadržno raste, število zaposlenih upada, v industriji se vsak delovni dan izgubi štirideset delovnih mest. Industrijska proizvodnja, ki predstavlja največji delež v izvozu, je v prvih devetih mesecih rasla le po stopnji 1,1 odstotka.Rast bruto domačega proizvoda bo največ 3,7 odstotka. Inflacija vztraja pri stopnji približno devetih odstotkov, tako da so škarje med tečajem in rastjo cen izjemno velike, saj je tečaj nemške marke porasel le za 4,3 odstotka. Pri tem plače vztrajajo na ravni inflacijske rasti, javna poraba pa narašča hitreje kot raste BDP.Kljub temu na GZS podpirajo konkretne ukrepe, kot so sprememba in dopolnitev davka od pravnih oseb v korist večjih investicijskih olajšav, varčevanje pri materialnih stroških, zaposlovanju in plačah v javni in državni upravi itd. Opozarjajo pa na vrsto ukrepov, ki niso varčevalno naravnani. Gre za povečanje dolžine porodniškega dopusta, povečanje rekreacijskega dodatka, povečanje sodnih in upravnih taks, uvedba davka na bilančno vsoto bank.