sadam
Sporno ime restavracije
08. 11. 2001 00.00
Restavracija, še do nedavnega imenovana Rezanci z govedino bin Laden, v kitajskem mestu Lazhou, se je morala odpovedati svojemu imenu, potem ko so oblasti ocenile, da ime ni korektno.
Osama bin Laden
12. 09. 2001 00.00
Zaenkrat še vedno ni mogoče zanesljivo trditi, kdo je odgovoren za teroristične napade v ZDA. Najpogosteje omenjajo vodjo mednarodnih islamskih teroristov Osama bin Ladena, ki je sicer zanikal svojo vpletenost in hkrati izrazil podporo "tem drznim dejanjem."
Arabska liga v bran islamu
30. 09. 2001 00.00
Arabska liga je pripravljena sodelovati z Organizacijo islamske konference v obrambi pred napadi na islamsko civilizacijo.
Odzivi sveta na povračilne ukrepe
17. 09. 2001 00.00
ZDA se pripravlja na povračilne ukrepe za torkov teroristični napad. Akcija, imenovana Plemeniti orel, pa je po prvotnem odobravanju naletela na različne odzive.
Osama bin Laden – najbolj iskani terorist na svetu
14. 09. 2001 00.00
Trenutno najhujši sovražnik Zahoda in eden glavnih osumljencev za teroristične napade v ZDA Osama bin Laden, je za družbo ABC NEWS leta 1996 privolil v enega redkih intervjujev.
Odzivi na napade
13. 09. 2001 00.00
Številni slovenski in svetovi politiki so se odzvali na torkove teroristične napade v ZDA
Svetovni odzivi na napade
13. 09. 2001 00.00
Medtem ko je večina svetovnih voditeljev Ameriki izrazila solidarnost in sožalje, je iranska televizija ob rušenju World Trade Centra predvajala patriotske pesmi, ki so se začele z Dol z Ameriko.
Husein ostaja na čelu stranke
18. 05. 2001 00.00
Iraški predsednik Sadam Husein je bil v četrtek vnovič izvoljen na čelo vladajoče stranke Baas, ki je na oblasti že od julija leta 1979, je poročala iraška državna televizija.
Rahljanje sankcij proti Iraku
17. 05. 2001 00.00
Velika Britanija naj bi pripravljala osnutek resolucije o spremembi sankcijskega režima Združenih narodov proti Iraku, ki ima tudi že podporo ZDA. Šlo naj bi za napovedano novo politiko do Iraka, glede katere je državni sekretar ZDA Colin Powell na svojem prvem tujem obisku prepričeval arabske in druge sogovornike. V bistvu gre za rahljanje sankcijskega režima glede vseh vrst civilnega blaga in hkrati zaostrovanje režima za orožje in tako imenovano blago za dvojno uporabo.
Sovražniki sedme sile
30. 04. 2001 00.00
Mafija, paravojaške enote in teroristične skupine so postali najnovejši nasprotniki sedme sile, kaže danes objavljeno poročilo Novinarjev brez meja (RSF) in Mednarodnega združenja novinarjev (IFJ). Poročilo, ki so ga objavili pred bližnjim dnevom svobode tiska, 3. maja, med drugim vsebuje seznam 30 največjih sovražnikov pravice do svobode izražanja, na njem pa so se letos predsednikom držav pridružili tudi vodje kolumbijskih gverilcev in baskovske separatistične organizacije ETA.
Sadam Husein praznuje
28. 04. 2001 00.00
Eden največjih ameriških sovražnikov, iraški voditelj Sadam Husein, praznuje 64. rojstni dan. Huseinu na čast plešejo in pojejo po vsej državi, največjo zabavo pa so mu kljub njegovi odsotnosti pripravili v rojstnem Tikritu. Iraški predsednik si je ogledal le vojaško parado v Bagdadu in ob tem streljal v zrak.
Osama Bin Laden pral denar v Makedoniji?
16. 04. 2001 00.00
Savdski milijonar in domnevni teroristični voditelj Osama Bin Laden naj bi s pomočjo zvez v Iraku, Kuvajtu, Albaniji in Republiki srbski v Makedoniji s pomočjo poslovneža Cvetka Kabramova "opral" kakih 20 milijard kuvajtskih dinarjev, pišejo makedonski mediji, ki se sklicujejo na zanesljive vire. Kot piše skopski časnik Večer, naj bi bili v "posel stoletja" vpleteni Sadam Husein, Slobodan Milošević in Milorad Dodik ter več visokih makedonskih predstavnikov, med drugim nekdanji notranji minister Ljubomir Frčkovski, sedanji premier Ljubčo Georgievski in njegova soproga Snežana. Afero je najprej "odkril" skopski tednik Start, nato pa so se v raziskovanje posla vključili še ostali mediji v makedonski prestolnici, celo državna Nova Makedonija.
Srečanja z Arafatom še ne bo
11. 03. 2001 00.00
Novi izraelski zunanji minister Šimon Peres je danes izrazil obžalovanje, da palestinski voditelj Jaser Arafat v sinočnjem govoru v Gazi ni izrecno pozval h končanju nasilja v regiji, in obenem ocenil, da je še prezgodaj, da bi se srečal z njim. Peres je vseeno priznal, da je v zadnjem času le prišlo do zmanjšanja terorističnih akcij.
Cheney o politiki do Iraka
05. 03. 2001 00.00
Ameriški podpredsednik Dick Cheney je v pogovoru za televizijo CNN dejal, da bo predsednik George Bush kmalu pojasnil politiko ZDA do Iraka. "V ne preveč oddaljeni prihodnosti bomo sposobni razjasniti kaj je to, kar upamo, da lahko dosežemo v zvezi z Irakom," je dejal Cheney in s tem posredno potrdil, da ZDA nimajo jasne politike do Iraka. Cheney je potožil, da je nova administracija od nekdanje ameriške vlade glede Iraka nasledila zmešnjavo.
Bush in Blair potrdila posebne odnose
24. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in njegov gost, britanski premier Tony Blair, sta po prvem srečanju v Camp Davidu na novinarski konferenci potrdila posebne odnose, ki veljajo med njunima državama in obljubila, da bodo taki ostali še naprej, ne glede na ideološke razlike med voditeljema. Kljub vidnemu navdušenju, ki sta ga izžarevala oba, pa Bush od Blaira ni dobil jasnega zagotovila, da bo Velika Britanija podprla ameriški načrt protiraketne obrambe (NMD). Bush je med novinarsko konferenco tudi potrdil, da je dobil od Kitajske odgovor na prošnjo o pojasnilu svoje vpletenosti v Iraku. Po Bushevih besedah naj bi Kitajska zagotovila, da bo preverila poročila in "zadeve popravila".
Za pametnejše sankcije proti Iraku
20. 02. 2001 00.00
ZDA in Velika Britanija razmišljata o omilitvi sankcij proti iraškemu režimu, je danes dejal vodja britanske diplomacije Robin Cook. Cook ni pojasnil, za kakšne omilitve gre, vendar naj bi "pametnejše" sankcije onemogočile iraško vojsko, odprle pa bi možnosti za gospodarsko in humanitarno pomoč Iraku. V odgovor na številne kritike ameriško-britanske politike do Iraka je Cook dejal, da je treba mednarodno javno mnenje znova spomniti na stalno nevarnost, ki jo predstavlja Sadam Husein. O "pametnejših" sankcijah se bodo v četrtek v Washingtonu sestali predstavniki Velike Britanije in ZDA. Pogovori o Iraku bodo dan pred srečanjem ameriškega predsednika Georgea Busha in britanskega premiera Tonyja Blaira in malo po začetku turneje državnega sekretarja Colina Powella po Bližnjem vzhodu.
Protiameriški protesti v Iraku
19. 02. 2001 00.00
Organiziranih demonstracij v Bagdadu, na katerih so sežigali ameriške, britanske pa tudi izraelske zastave, se je udeležilo več tisoč ljudi. Iračani so med krivce za petkov napad uvrstil tudi Kuvajt in Saudsko Arabijo, odkoder so poletela zavezniška letala. Ljudje zahtevajo maščevanje. Današnjih protestov se je udeležil tudi George Gallaway, član britanskega parlamenta, ki je na obisku v Bagdadu. Pred tem je v bolnišnici obiskal ranjence, žrtve petkovega napada.
Protesti proti napadom
18. 02. 2001 00.00
V Bagdadu se je danes zbralo več tisoč ljudi, ki so izrazili nezadovoljstvo zaradi petkovih bombnih napadov na Bagdad, v katerih sta po uradnih podatkih umrli dve osebi, več kot 20 pa je bilo ranjenih. Tako je v južnem delu iraške prestolnice proti napadom protestiralo približno 3000 ljudi , medtem ko se je v središču Bagdada zbralo 5000 ljudi, ki so izrazili nasprotovanje ameriškemu predsedniku Gerorgu Bushu in podporo iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu. V podporo Iraku se je danes zbralo tudi skoraj tisoč ljudi v Gazi. "Sadam, udari po Tel Avivu," so vzklikali protestniki, ki so se zbrali na ulicah Beit Hanuna na severu Gaze.
Za Busha je napad rutinski
17. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je sinočnje ameriško-britanske letalske napade v bližini Bagdada označil za rutinske. Na novinarski konferenci je pojasnil, da je bil vzrok za napad, v katerem je bilo ubitih najmanj pet ljudi, zaščita območja prepovedi poletov iraških letal. Bush je odobril napade na iraške komunikacijske in nadzorne točke na severnem delu območja prepovedi poletov, odločitev o napadu pa je sprejel po posvetovanju s poveljniki na kopnem.
Zadržan odziv na Šaronovo zmago
07. 02. 2001 00.00
Izraelske sosede so se na včerajšnjo zmago desničarskega voditelja Ariela Šarona na premierskih volitvah odzvale zadržano. Medtem ko je egiptovski predsednik Hosni Mubarak izrazil upanje, da se bo bližnjevzhodni mirovni proces nadaljeval kljub Šaronovim "nedavnim izjavam, ki niso ravno ohrabrujoče," je Irak napovedal ustanovitev vojske za osvoboditev Jeruzalema. Takšno pobudo je predstavil iraški voditelj Sadam Husein, ki nasprotuje izraelsko-palestinskim mirovnim pogajanjem. Palstinski pogajalec Nabil Šat je Šarona posvaril pred stopnjevanjm nasilja, če se ne bo držal že doseženih dogovorov s Palestinci.
Husein govori o zmagi
17. 01. 2001 00.00
Iraški predsednik Sadam Husein je ob današnji deseti obletnici začetka zalivske vojne dejal, da so "Iračani premagali svoje sovražnike, v naslednjih etapah pa bodo z božjo pomočjo dokončno zmagali". V Bagdadu so sicer danes potekale demonstracije, na katerih so sežigali ameriške in britanske zastave, udeležili pa so se jih tudi nekateri Američani, ki se zavzemajo za odpravo sankcij ZN proti Iraku.
Husein revnim Američanom ponudil pomoč
17. 01. 2001 00.00
Iraški predsednik Sadam Husein se je odločil ponuditi pomoč v višini 95 milijonov dolarjev Američanom, ki živijo pod pragom revščine, je poročala iraška agencija INA. V ta namen naj bi oblikovali tudi poseben odbor, ki bo nadziral delitev pomoči. V ZDA naj bi v hudi revščini živelo več kot 30 milijonov ljudi, večinoma temnopoltih.
Irak razvija novo bombo?
24. 12. 2000 00.00
Iraški predsednik Sadam Husein je od svojih znanstvenikov zahteval, naj vnovič začnejo razvijati atomsko bombo, v današnji izdaji piše britanski časnik The Sunday Times, ki se sklicuje na iraškega političnega odpadnika Salmana Yassina Zweira. Zweir trdi, da naj bi atomsko bombo začeli vnovič razvijati avgusta leta 1998 oziroma štiri mesece pred izgonom inšpektorjev Združenih narodov iz države.
Je Sadam Husein resno bolan?
04. 09. 2000 00.00
Iraški predsednik Sadam Husein ima raka na limfnem sistemu, zato so člani njegove družine ustanovili družinski svet, ki bi prevzel oblast v primeru njegove nenadne smrti, predseduje pa mu eden od njegovih sinov, piše v včerajšnji izdaji saudski časnik Asharq Al-Awsat, ki se sklicuje na izjave anonimnega iraškega zdravnika.
Kuvajt mobiliziral vojsko
10. 08. 2000 00.00
Kuvajt je zaradi groženj Iraka mobiliziral del vojske in sinoči tudi sklical sestanek z veleposlaniki arabskih in zahodnih držav, da bi jih obvestil o razmerah. Iraški predsednik Sadam Husein je namreč kuvajtske in savdske voditelje ta teden označil z "izdajalci", ker britanskim in ameriškim letalom s svojega ozemlja dovolijo bombardiranje Iraka. Iraški dnevnik Babel pa je prejšnjo nedeljo poročal, da je Irak "zmožen dati novo lekcijo" kuvajtskim voditeljem, če bodo nadaljevali "sovražno" politiko do Iraka.
Iran bo izpustil 2000 Iračanov
05. 04. 2000 11.56
Iranska vlada je napovedala izpustitev 2000 iraških zapornikov, ki so bili zajeti v času iraško-iranske vojne med letoma 1980 in 1988, poročajo današnji časopisi. Tiskovni predstavnik iranske komisije za vojne ujetnike je napovedal, da bodo zaporniki >>v znak dobre volje<< izpuščeni še ta teden.
Irak za povezovanje z ZRJ
07. 03. 2000 16.31
Iraški predsednik Sadam Husein je po poročanju iraškega tiska zapovedal vzpostavitev posebnih političnih, vojaških in gospodarskih odnosov z ZRJ, s čimer se želi zoperstaviti ZDA. Tudi iraški podpredsednik Taha Jasin Ramadan, ki je v Bagdadu sprejel predsednika jugoslovanskega parlamenta, je potrdil omenjeno odločitev Sadama Huseina. Dejal je, da je iraški predsednik ministrom naročil, naj poskrbijo za obsežnejše in plodnejše sodelovanje z ZRJ na področju politike, gospodarstva, vojaških vprašanj in kulture, ''ki bo prijateljskima državama pomagalo pri soočanju s sovražno ameriško politiko''.
Zaznamovali deveto obletnico zalivske vojne
17. 01. 2000 14.19
Približno 2000 ljudi, ki so se udeležili manifestacije ob deveti obletnici zalivske vojne, je danes v Bagdadu zažgalo krsto, zavito v ameriško, britansko in izraelsko zastavo. Demonstranti so se zbrali pred sedežem Programa ZN za razvoj, kamor so poslali pismo, naslovljeno na generalnega sekretarja ZN Kofija Anana. V pismu so zahtevali odpravo embarga proti Iraku, ki je bil uveden leta 1990.
Huseinovi častniki bodo pisali spomine
02. 01. 2000 09.34
Iraški predsednik Sadam Husein je svojim častnikom ukazal, naj napišejo spomine, 60 najboljših del pa bo nagrajenih. Častniki naj bi v spominih podrobno opisali bitke, ki so jih vodili med zalivsko vojno leta 1991 in med vojno proti Iranu (1980-88) ''z namenom ohraniti spomine za prihodnje rodove''. Tako naj bi v začetku leta 2000 objavili natečaj. Deset najboljših spominov bo nagrajenih z denarno nagrado v višini 1500 dolarjev, dvajset z nagrado 1300 dolarjev, trideset pa s po 525 dolarji. Tistim častnikom, ki niso sposobni sami napisati spominov, pa je Husein svetoval, naj pokličejo na pomoč kakšnega pisatelja ali novinarja.
State Department obtožuje Sadama Huseina
14. 09. 1999 14.43
Ameriški State Department je objavil poročilo v katerem iraškega predsednika Sadama Huseina obtožuje laganja in stradanja lastnega ljudstva.