samice
Zeleni severni medvedi
26. 02. 2004 00.00
Snežnobelo krzno severnih medvedov Inuke in Shebe v singapurškem živalskem vrtu je postalo zeleno.
Proti 'tiraniji hlač'
12. 02. 2004 00.00
Na ulicah Manhattna so se minuli konec tedna protestirali moški, ki zavračajo "tiranijo hlač" in zahtevajo pravico do svobodnega nošenja kril.
Žirafji samec počasi okreva
20. 10. 2003 00.00
Žirafji samec Ivo, ki je v začetku oktobra zaradi zavračanja hrane začel izgubljati težo, že okreva. Kot so sporočili iz ljubljanskega živalskega vrta, so se številni ljudje odzvali na njihov poziv in Ivu pripeljali svoje najboljše seno lucerno.
Napadalni komarji v Istri
10. 07. 2003 00.00
Istra je v zadnjih štirinajstih dneh doživela invazijo komarjev. Izredno visoke temperature so pospešile razvoj legel, predvsem agresivnega ochierotatusa, katerega pik povzroči hude alergijske reakcije.
Američani klonirali mačko
14. 02. 2002 00.00
Ameriški raziskovalci so v Texasu predstavili prvo klonirano domačo mačko na svetu, ki je sedaj stara že skoraj dva meseca.
Pokopali možgane nemške teroristke
20. 12. 2002 00.00
V Berlinu so danes, 26 let po njeni smrti, končno pokopali možgane Ulrike Meinhof, voditeljice nekdanje nemške teroristične Frakcije Rdeče armade (RAF). Pogreb možganov je bil strogo zaseben.
Vedenjska terapija za živali
19. 11. 2002 00.00
O težavah s hišnimi ljubljenci smo se v klepetalnici 24ur.com pogovarjali z veterinarko mag. Sabino Pipan.
Zvita kuščarka
08. 11. 2002 00.00
V večnem boju med spoloma je, ko gre za kuščarje, absolutni zmagovalec samica, ki izbira svoje številne partnerje, odloča, kje bo živela, in celo to, ali bo imela ženske ali moške potomce.
Zakaj samice živijo dlje?
28. 09. 2002 00.00
Samci sesalcev so bolj dovzetni za parazite, zato je morda njihova življenjska doba krajša od samic, poudarjajo britanski biologi v strokovni reviji Science in dodajajo, da se lahko ta ugotovitev delno aplicira tudi na ljudi.
Kit zašel v Tržaški zaliv
03. 08. 2002 00.00
Pred dnevi je v Tržaški zaliv priplaval desetmetrski dolgopluti grbavi kit, je poročal italijanski dnevnik Il Piccolo. Kita so opazili ob morski obali Grignana nedaleč od Trsta, plaval pa naj bi proti Miramarskemu morskemu parku.
Vse več samskih žensk v Savdski Arabiji
07. 07. 2002 00.00
Savdski sociolog in profesor na univerzi v Rijadu Abdulah Fuzan opozarja, da naj bi število neporočenih Savdijk do leta 2007 s sedanjega milijona in pol naraslo na štiri milijone.
Umorjeni Fortuyn še priljubljen
03. 06. 2002 00.00
Nizozemski desničarski populist Pim Fortuyn, ki je bil umorjen 6. maja, ostaja tudi po smrti med najbolj priljubljenimi osebnostmi na Nizozemskem.
Medvedka Maja v Italiji
13. 05. 2002 00.00
Strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije so v skladu z meddržavnim dogovorom o vnovični naselitvi rjavega medveda v italijanskih Dolomitih, ujeli in predali Italijanom štiri leta staro in približno 90 kilogramov težko medvedko, ki so jo poimenovali Maja.
Kako se najdejo pavijani?
23. 03. 2001 00.00
Ptice imajo ljubezensko čivkanje, pavi se postavljajo s perjem v repu, kako pa se med seboj najdejo "pravi" pavijani?
Iščejo samico orjaškega pande
12. 07. 2000 08.54
Vodstvo živalskega vrta iz Tokia je te dni začelo iskati samico orjaškega pande, da bi jo združili s samčkom Lingom Lingom. Ta je namreč po smrti svoje 14-letne partnerke Tong Tong ostal edini predstavnik svoje vrste v tokijskem živalskem vrtu. Predstavnik živalskega vrta Hiroši Sugaja je dejal, da bo iskanje samice orjaškega pande zelo težavno, saj ne bodo tako hitro dosegli odobritve kitajske vlade. Samico Tong Tong je namreč tokijskemu živalskemu vrtu leta 1986 podarila kitajska vlada. Tong Tong je bila prva predstavnica orjaškega pande, ki se je rodila in je odrasla v ujetništvu na Japonskem.
Živalska vrsta brez samcev
29. 05. 2000 08.15
Biologi so odkrili živalsko vrsto, ki se že več kot 40 milijonov let uspešno razmnožuje brez samcev, je poročal BBC. Običajno je pri živalih potrebno mešanje genetskih informacij staršev obeh spolov, kar preprečuje nevarne mutacije, ki bi lahko povzročile propad celotne populacije. Odkritje, da je majhni, med 0,1 in 1 milimetrov veliki vodni živali, poimenovani Rotifera Bdelloidea, uspelo to premostiti, pa bi lahko znanstvenikom pomagalo pri boljšem razumevanju mutacij, ki povzročajo genetsko pogojene bolezni pri ljudeh kot je npr. Alzheimerjeva bolezen. Živalsko vrsto so odkrili na ameriški univerzi Harvard, znanstveniki pa pojasnjujejo, da v to družino sodi 300 različnih vrst in vse so se prilagodile okoliščinam, v katerih živijo. ''Vse so samice, ki odležejo jajčeca, iz katerih se izležejo samo samice in tako naprej. Nekoč davno, zelo davno, je morala obstajati prva samica, iz katere se je razvilo 350 različnih vrst. In vse so samice. Ni poznan nobeden primerek samca,'' pojasnjujejo znanstveniki.
Družabne papige in kanarčki
06. 01. 2000 07.22
Papige in kanarčki so zelo družabne živali, a se je treba z njimi igrati, jih zabavati in jim posvečati veliko pozornosti. Papigam in kanarčkom samota v kletki pomeni pravo moro. Ko se navadijo na okolico, jih je treba izpustiti iz kletke, je nedavno poročal hrvaški časnik Narodni list. Časnik med drugim še navaja, da papige in kanarčki radi sedejo na ramena ljudi, ne marajo pa, da jih gladijo z dlanmi. Če imate radi petje kanarčka, časnik priporoča, da nabavite samca, saj samice ne prepevajo.
Kako se sporazumevajo živali
05. 03. 1999 09.05
Živali se sporazumevajo z zapletenimi vizualnimi in slušnimi sporočili ter s pomočjo voha, pišejo znanstveniki v časniku Science. Z zvijanjem prednjih nog želijo psi pokazati, da bi se radi igrali, trdijo avtorji članka o obnašanju živali. Če pa želijo svoje sporočilo prenesti še bolj jasno, začno psi tudi renčati, kar je zanimivo, saj je sicer renčanje znak nezadovoljstva.
Pingvinke so za kamenje
09. 03. 1998 11.53
Samice pingvinov nudijo "seksualne usluge" moškim pingvinom brez partnerke v zameno za kamenje, ki ga potrebujejo za gradnjo gnezda. Novozelandska raziskovalca Lloyd Davis in Fiona Hunter, ki sta nekaj mesecev preučevala pingvine na Antarktiki, menita, da je prepričanje o zvestobi teh ptic povsem neutemeljeno. Pingvini na podlagi njunih raziskav redno menjavajo partnerje, včasih celo po večkrat v eni sami sezoni. Davis in Hunter sta tudi ugotovila, da samice pingvinov izrabljajo svoje čare za zbiranje kamenja, ki je nujno potrebno za ohranjanje dovolj visoke temperature v gnezdu; pri tem je treba vedeti, da kamenja na pomrznjenem in s snegom prekritem področju ni tako lahko najti. Ko pingvin zapusti gnezdo, prepričan, da ga čuvala njegova partnerka, se pogosto tudi zgodi, da pingvinka zbeži s kamenjem vred. Novozelandska znanstvenika pa sta tudi opazila, da se pingvinke raje "prodajajo" za kamenje, kot da bi ga kradle iz tujih gnezd in se s tem izpostavile nevarnosti, da jo bodo napadli.