samodejno
Brezžični omrežni vmesniki Allied Telesyn
06. 06. 2001 00.00
Allied Telesyn, vodilni ponudnik enostavnih omrežij IP za podjetja vseh velikosti, je najavil novo brezžično samodejno preklopno omrežno rešitev LAN s 128-bitnim šifriranjem. Vstopna točka AT-WL2411 Access Point in kartica AT-WR2411 PC Card skupaj zagotavljata vrhunsko brezžično omrežje. Napredne varnostne in funkcije za upravljanje zagotavljajo brezžično omrežje, ki se obnese enako varno kot klasično žično omrežje –
Prenosni diski Iomega Peerless že na voljo
28. 05. 2001 00.00
Iomega, vodilno podjetje na področju rešitev za upravljanje s podatki, je objavilo, da sta njihova nova prenosna diska Peerless 10Gb in Peerless 20Gb že na voljo. Prenosni in hitri napravi za shranjevanje podatkov Peerless sta tako prišli na trg več kot en mesec prej, kot je bilo napovedano. Nova generacija prenosnih naprav za shranjevanje podatkov z vgrajenim vmesnikom USB bo sprva na voljo kupcem v ZDA, ki so jih že naročili prek spletne strani podjetja.
Husein ostaja na čelu stranke
18. 05. 2001 00.00
Iraški predsednik Sadam Husein je bil v četrtek vnovič izvoljen na čelo vladajoče stranke Baas, ki je na oblasti že od julija leta 1979, je poročala iraška državna televizija.
Avtomobil sesalnik
17. 05. 2001 00.00
V Tehniškem muzeju Slovenije so predstavili avtomobil-sesalnik, ki je popolna kopija starega modela iz leta 1926. Pred osemdesetimi leti je tovrstni avtomobil služil kot izredno uspešno promocijsko sredstvo, s katerim so prodajalci po celem svetu promovirali takratne naprave za boj proti prahu. Avto-sesalnik sicer ne sesa prahu, vendar se je z njim možno celo peljati po avtocesti.
Tito že v postaji
30. 04. 2001 00.00
Ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-32 se je ob 9.57 in 49 sekund po srednjeevropskem času združila z Mednarodno vesoljsko postajo. Združitev je potekala samodejno, so sporočili v Centru za upravljanje poletov (COP) v Koroljovu pri Moskvi. Dogodek sta v živo prenašali televizijski družbi CNN in Sky. Videti je bilo, kako se je ladja približala in nato združila z v Rusiji izdelanim ameriškim modulom Zarja. Po odprtju lopute ob 11.31 po srednjeevropskem času je v postajo najprej vstopil poveljnik Sojuza TM-32 Talgat Musabajev, za njim pa je hitro zaplaval še prvi vesoljski turist Dennis Tito. Sledil mu je ladijski inženir Jurij Baturin.
Negotovost pred izstrelitvijo Tita
27. 04. 2001 00.00
Pred za v soboto načrtovano izstrelitvijo prvega vesoljskega turista Dennisa Tita je zaradi težav z računalniki na ameriškem delu Mednarodne vesoljske postaje (MVP) še nekaj negotovosti. Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour bi lahko ostal s postajo združen dan ali dva dlje kot je bilo načrtovano, po novejših podatkih pa se to morda ne bo zgodilo. Po poročanju zahodnih medijev se datum izstrelitve ruske transportne vesoljske ladje Sojuz TM-32 zato lahko še spremeni, a ruski viri menijo drugače.
Izstrelili sondo za Mars
07. 04. 2001 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so ob 17.02 in 22 sekund po srednjeevropskem času izstrelili ameriško nosilno raketo srednje moči delta 2 s približno 300 milijonov dolarjev vredno ameriško samodejno vesoljsko sondo 2001 Mars Odyssey (Marsova odiseja 2001), ki ima maso 724,3 kilograma. Sondo so poimenovali po znamenitem filmu oziroma romanu Odiseja 2001, ki ga je napisal Arthur Clarke.
Pred 35 leti je Luna dobila prvi umetni satelit
01. 04. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so na današnji dan pred 35 leti ob 13. uri in 47 minut po moskovskem času v skladu s programom nadaljnjega raziskovanja Lune, kot je takrat zapisala sovjetska tiskovna agencija TASS, izvedli izstrelitev vesoljske rakete s samodejno vesoljsko postajo Luna 10 proti Luni. Tretjega aprila 1966 so Luno 10 utirili v selenocentrično orbito in tako je sovjetska vesoljska sonda postala prvi umetni satelit Lune.
Mir še 236 kilometrov od Zemlje
16. 03. 2001 00.00
Ruska orbitalna znanstvena postaja Mir je še povprečno 236 kilometrov visoko. V zadnjih 24 urah se je njena orbita znižala za 2,5 kilometra, so sporočili v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi. Zaradi skorajšnjega iztirjenja postaje so preizkusili samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M1-5, ki je od 27. januarja združena z Mirom.
Padec električne energije na Miru
04. 03. 2001 00.00
Namestnik vodje poletov v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi Viktor Blagov je povedal, da je oskrba z električno energijo na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir ta teden padla do najnižje meje. Strokovnjaki CUP so položaj hitro popravili tako, da so manj pomembne instrumente na postaji izključili.
Izstrelili Progres M-44
26. 02. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so ob 9.09 in 35 sekund po srednjeevropskem času izstrelili rusko nosilno raketo sojuz U, ki je ob 9.18 in 24 sekund po srednjeevropskem času v orbito okoli Zemlje uspešno utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M-44. Kot je Vesoljska tiskovna agencija VTA v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi še izvedela, se bo tovorna ladja z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) združila v sredo predvidoma ob 10.48 po srednjeevropskem času.
Sojuz TM-31 premestili z Zvezde na Zarjo
24. 02. 2001 00.00
V Centru za upravljanje vesoljskih poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da se je ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-31 ob 11.03 po srednjeevropskem času ločila od Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Poveljnik odprave William Shepherd, poveljnik Sojuza TM-31 Jurij Gidzenko in ladijski inženir Sergej Krikaljov, ki so na postaji od začetka novembra lani, so v ročno vodeni ladji obleteli postajo in jo pri tem predvidoma fotografirali. Predstavnica CUP Vera Medvedkova je povedala, da se je Sojuz TM-31 ob 11.38 po srednjeevropskem času samodejno združil z modulom Zarja, ki je del MVP.
Strežnik Microsoft Application Center 2000 v proizvodnji
19. 02. 2001 00.00
Strežnik Microsoft Application Center 2000, orodje za nameščanje in upravljanje z aplikacijami, zgrajenimi na operacijskem sistemu Windows 2000, je dokončan in v fazi proizvodnje. Novi izdelek ponuja široko paleto orodij, namenjenih nadzoru, upravljanju in porazdelitvi obremenitve preko večjega števila strežnikov (load balancing), obenem pa omogoča preprosto nameščanje aplikacij na strežniške gruče (clusters).
Slovo Atlantisa
16. 02. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis, ki so ga izstrelili 8. februarja in je na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) dostavil ameriški znanstveni modul Destiny, se je ob 15.06 po srednjeevropskem času 380 kilometrov nad Zemljo, predvidoma nad zahodnim delom Tihega oceana, ločil od postaje.
Začeli priprave na iztirjenje Mira
07. 02. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so se začeli pripravljati na iztirjenje ruske orbitalne znanstvene postaje Mir. Vesoljski strokovnjaki preverjajo sisteme postaje, ki jih bodo uporabljali v času operacij potrebnih za znižanje orbite Mira in njegovo iztirjenje. Najprej so preizkusili sistem nadzora delovanja krmilnih raketnih motorjev s pomočjo katerih morajo postajo pred njenim spustom v ozračje pravilno usmeriti. Mir nameravajo po 8. marcu potopiti v Tihem oceanu. Doslej je veljalo, da bodo orbitalni kompleks, ki ima skupno maso 137 ton, začeli iztirjati v začetku marca in operacijo končali do 6. marca.
Potopili Progres M-43
29. 01. 2001 00.00
Samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M-43, ki se je v četrtek ločila od ruske orbitalne znanstvene postaje Mir, so iztirili. Ladja je v gostejših plasteh ozračja zgorela, njeni ostanki pa so padli na načrtovano območje v Tihem oceanu.
Progres M1-5 izstreljen
24. 01. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so davi ob 5.28 in 42 sekund po srednjeevropskem času uspešno izstrelili rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz U. Raketa je slabih devet minut kasneje v načrtovano orbito okoli Zemlje utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M1-5.
Ponovno težave s postajo Mir
22. 01. 2001 00.00
Ruska orbitalna znanstvena postaja Mir ima spet težave. Žiroskopski stabilizatorji postaje, imenovani girodini, ki so namenjeni za samodejno usmerjanje postaje proti soncu, namreč ne delujejo. Za to uporabljajo zdaj več deset manjših raketnih motorjev, ki jih upravljajo z Zemlje.
Stanje Mira boljše
21. 01. 2001 00.00
Po poročanju ruskega radia Radio Rosiji se stanje ruske orbitalne znanstvene postaje Mir izboljšuje. Iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da so danes vključili šest žiroskopskih stabilizatorjev za usmerjanje postaje.
Težave z Mirom še niso končane
19. 01. 2001 00.00
Ruske orbitalne znanstvene postaje Mir še vedno ne morejo usmerjati. Iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da so davi v glavni računalnik postaje naložili program za stabilizacijo postaje. Za izpolnitev te naloge je potrebno veliko električne energije, ki je na Miru ni dovolj. Usmerjanje Mira je nujno, da bi se z njim lahko združilo samodejno vesoljsko plovilo, ki ga bo predvidoma v začetku marca iztirilo.
"Uničevalec" Mira v pripravljenosti
16. 01. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so davi ob 7. uri po lokalnem času iz montažno-preizkusne zgradbe (MIK) na izstrelitveno ploščad prepeljali nosilno raketo sojuz U s tovorno vesoljsko ladjo Progres M1-5 (izdelek 256), ki jo bodo izstrelili v četrtek. S Progresom M1-5 nameravajo iztiriti rusko orbitalno znanstveno postajo Mir.
Vzajemna podarila defibrilator
16. 01. 2001 00.00
V okviru akcije Defibrilator rešuje življenja je Vzajemna zdravstvena zavarovalnica Onkološkemu inštitutu v Ljubljani včeraj podaril defibrilator. Gre za enega od desetih defibrilatorjev, ki ga je Vzajemna podarila osmim zdravstvenim domovom po Sloveniji in Domu upokojencev Celje, so danes sporočili iz omenjene zavarovalnice.
Novi publikaciji pri založbi ZRC
05. 01. 2001 00.00
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je pri založbi ZRC izdal monografijo Samodejno tvorjenje govora iz besedil avtorice Jerneje Gros. Delo je predelana doktorska disertacija, ki so jo uvrstili v zbirko Linguistica et Philologica. Etimolog, leksikolog in frazeolog Janez Keber je na tiskovni konferenci predstavil še šesto številko glasila omenjenega inštituta Jezikoslovni zapiski 6.
Progres se je združil z MVP
26. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje nad severozahodno Mongolijo je prišlo do zadnje uspešne združitve v iztekajočem se tisočletju - samodejna transportna vesoljska ladja Progres M1-4 se je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass ob 14.03 po moskovskem času dotaknila Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Operacijo so uresničili z ročnim daljinskim vodenjem. Ladjo z maso sedem ton je s krova MVP vodil kozmonavt Jurij Gidzenko. Progres M1-4 je najprej obkrožil postajo, nato pa se je združil z modulom Zarja.
Zelena luč za JE Temelin
18. 12. 2000 00.00
Češki urad za jedrsko varnost je v noči na ponedeljek izdal zeleno luč za vnovični zagon prvega reaktorja nuklearke Temelin, ki se je v soboto zaradi okvare na eni izmed črpalk samodejno ustavil, je danes sporočil tiskovni predstavnik urada. Reaktor naj bi kmalu dosegel 2 odstotka svoje optimalne zmogljivosti, ki znaša 1000 megavatov. Sicer je prestavnik jedrske elektrarne Milan Nebesar zagotovil, da "okvara ni ogrozila jedrske varnosti". Glede varnosti Temelina imajo največ pomislekov v sosednji Avstriji.
NASA z dokazi vode na Marsu
07. 12. 2000 00.00
Znanstveniki ameriške vesoljske agencije NASA so sporočili, da so se dokopali do najpomembnejšega odkritja, ki ga je doslej prineslo raziskovanje rdečega planeta z ameriško samodejno sondo Mars Global Surveyor (MGS). Na novinarski konferenci sta znanstvenika Michael Malin in Ken Edgett, ki se ukvarjata z razlago fotografij sonde MGS, sporočila, da sta našla dokaze, da so v nedavni preteklosti na Marsu obstajali vodni tokovi.
Združitev Endeavourja z MVP
02. 12. 2000 00.00
Po 41 urah se je raketoplan Endeavour v soboto priključil na Mednarodno vesoljsko postajo Alpha, kar je že peti pristanek raketoplanov na postaji. Pri hitrosti kroženja okoli Zemlje, ki je okoli 35.000 km na uro, se je kapitan Endeavourja Brent Jett bližal postaji Alfa s hitrostjo 3 cm na sekundo. Ladji sta se združili 235 milj nad Kazahstanom, ob deveti uri v soboto zvečer. V nedeljo sta se astronavta Noriega in kolega Joe Tanner za šest ur sprehodila po vesolju in pritrdila sončne kolektorje. Razširjena krila kolektorjev somerijo prek 6 metrov. To je prvi od treh predvidenih sprehodov po vesolju. Druga dva bodo izvedli v torek in v četrtek. Da bi zavarovali astronavte je pritisk v raketoplanu zmanjšan, zato se bosta ladji odprli šele v petek, ko se bosta za en dan posadki lahko srečali.
V Ukrajini ustavili jedrske reaktorje
28. 11. 2000 00.00
Ukrajinske oblasti so sporočile, da so morali zaradi napake v delovanju in okvare na električnem sistemu začasno ustaviti tri jedrske reaktorje. Zaradi okvare na transformatorju se je sinoči samodejno ustavil šesti reaktor v jedrski elektrarni Zaporožje, je sporočilo državno podjetje Energoatom, ki upravlja z elektrarno. Reaktor naj bi kmalu znova zagnali.
Canofile za arhiviranje podatkov
24. 11. 2000 00.00
Najnovejši Canonov izdelek za arhiviranje dokumentov Canofile for Windows omogoča enostavno shranjevanje, označevanje in iskanje informacij, s katerimi so drugače vedno težave. Dokumente vnesemo s pomočjo kateregakoli optičnega čitalnika, združljivega z ISIS ali TWAIN standardom, na primer Canonovega DR-3020. Različne dokumente, kot so preglednice, predstavitve, poročila, e-poštna sporočila in celo barvne slike je moč shraniti v TIFF formatu, brez zapletov, iz katere koli aplikacije naravnost v Canofile for Windows. Ko podatki pridejo v Canofile, jih lahko obdelujemo s programom, ki nudi popoln pregled nad vsemi datotekami.
Izstrelili vesoljsko ladjo Progress M1-4
16. 11. 2000 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so izstrelili rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz-U, ki je po približno desetih minutah v nizko orbito okoli Zemlje utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M1-4. Ladja naj bi se po dveh dneh poleta združila z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), ki se je v času izstrelitve gibala približno 385 kilometrov nad Atlantskim oceanom, zahodno od obale Gabona.