samuela
Moscovici prispel na obisk v Slovenijo
05. 09. 2001 00.00
Na dvodnevni obisk v Slovenijo je na povabilo slovenskega ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja popoldne prispel francoski minister za evropske zadeve Pierre Moscovici.
Za konec še Beckett
03. 03. 2001 00.00
Ljubljanska Drama je večdnevno gostovanje v Črni gori sklenila z uspešnico Čakajoč Godota Samuela Becketta v režiji Dušana Jovanoviča. Ustvarjalci te predstave so dobili že vrsto nagrad: režiser Jovanovič Borštnikovo nagrado za režijo, Bojan Emeršič Borštnikovo nagrado za vlogo
Žbogar odhaja v Slovenijo
02. 03. 2001 00.00
Slovensko veleposlaništvo pri OZN je na sedežu svetovne organizacije pripravilo poslovilni sprejem za pooblaščenega ministra in namestnika veleposlanika Samuela Žbogarja, ki po štirih letih dela v New Yorku odhaja v Slovenijo, kjer bo nastopil položaj državnega sekretarja v ministrstvu za zunanje zadeve. Poleg slovenskega veleposlanika Ernesta Petriča in kolegov z veleposlaništva so se sprejema udeležili predstavniki številnih misij držav članic OZN.
Podelili Severjeve nagrade
17. 12. 2000 00.00
Na Loškem odru so podelili Severjeve nagrade, ki so jih prejeli: za igralske dosežke v slovenskih poklicnih gledališčih Gregor Bakovič, član SNG Drame iz Ljubljane in Gašper Tič, član Mestnega gledališča ljubljanskega, za študenta dramske igre si nagrado delita Iva Krajnc in Mateja Pucko, študentki dramske igre na AGRFT, za dosežke na ljubiteljskih gledaliških odrih za življenjsko delo pa Jože Sodja, ljubiteljski igralec iz Bohinjske Češnjice.
Nobelova nagrada za literaturo Kitajcu Gao Xingjianu
12. 10. 2000 00.00
V Parizu živeči kitajski pisatelj Gao Xingjian je nepričakovani dobitnik letošnje Nobelove nagrade za literaturo. 60-letni pisatelj je nagrado prejel za opus, ki ga označuje "univerzalna veljava, grenko spoznanje in jezikovna premišljenost," je danes v Stockholmu sporočila Švedska akademija in dodala, da je Gao Xingjian, ki je kot prvi Kitajec prejel to nagrado, kitajski prozi in dramatiki odprl nove poti.
Evropska glasbena noč in dva literarna večera
12. 05. 2000 20.53
Organizacija Evropska literarna kavarna (Au Cafe de l'Europe), ki so jo na pobudo slikarke Agnes Winter ustanovili maja lani v Parizu v okviru Evropskega doma, drevi ob 19.30 v ljubljanski galeriji Tivoli prireja večer evropske poezije, glasbe in plesa. Prireditev je obenem uvod v glasbeni projekt Evropska glasbena noč, ki bo v ljubljanski Operi 24. junija.
Umrl pisatelj in ilustrator Edward Gorey
20. 04. 2000 13.02
V starosti 75 let je za posledicami srčnega napada umrl ameriški pisatelj in ilustrator Edward Gorey. Napisal je okrog 100 knjig, 60 knjig izpod peresa Samuela Becketta in drugih avtorjev pa je ilustriral ter pripravljal kostume in izvedbe gledaliških predstav na Broadwayu. Njegova uprizoritev Drakule leta 1977 mu je prinesla slavo in nagrado tony. Kritiki so njegovo delo označili za prekanjeno in poetično, vendar so ga tudi raztrgali kot bizarnega. V sedemdesetih letih se je preselil na Cape Cod, polotok pri Bostonu, kjer je vodil majhno gledališko skupino, ki je izvajala njegova dela. Gorey je bil posebnež tudi pri oblačenju: z ogromno postavo in belo brado je bil najraje v plašču in na vsakem prstu nosil več prstanov, tako da ga je časopis New York Times primerjal s piratom.
Simfoniki RTV bodo krstili Privškovo skladbo
08. 03. 2000 19.13
Na šestem koncertnem večeru v Cankarjevem domu, v petek, 10. marca, zvečer, bodo Simfoniki RTV Slovenija nastopili pod vodstvom slovitega belgijskega dirigenta Walterja Proosta, v tej sezoni stalnega gostujočega dirigenta Kraljevega filharmoničnega orkestra v Londonu. Na koncertu bodo razen del Samuela Barberja, Williama Waltona in Leonarda Bernsteina prvič izvedli delo predlani umrlega skladatelja Jožeta Privška z naslovom Three za klavir, big band in simfonični orkester; kot solist bo v tej skladbi nastopil pianist Peter Mihelič ob ritmični podpori članov Big banda RTV, bobnarja Radomirja Divjaka (bobni) in kontrabasista Aleša Avblja. Privškovo skladbo, ki jo bo v petek mogoče slišati prvič na koncertnem odru, so lani Simfoniki RTV z dirigentom Proostom že posneli za napovedano zgoščenko Privškovih skladb, ki jo bo izdala Založba kaset in plošč RTV.
Recital organistke Jennifer Bate v CD
28. 02. 2000 18.44
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma se bo zvečer, ob 19.30, z recitalom predstavila znana britanska orglarka Jennifer Bate, rojena leta 1944. Razen del Samuela Wesleya, angleškega prirejevalca Bacha, Mendelssohna-Bartholdyja in Bacha starejšega, bo izvedla svojo večdelno skladbo, ki temelji na improvizacijah, recital pa sklenila s skladbami Francka, Messiaena in Langlaisa.
Putin poslal pismo Clintonu
19. 02. 2000 12.47
Vršilec dolžnosti ruskega predsednika Vladimir Putin je v pismu ameriškemu predsedniku Billu Clintonu zapisal, da odnosi z ZDA kljub nedavnem pojavu jeze in obojestranske kritike v rusko-ameriškem dialogu ostajajo prednost ruske zunanje politike. Po Putinovih besedah je obema stranema kljub obojestranski kritiki in jezi uspelo ohraniti najpomembnejšo stvar, to je zavest o uresničevanju strateške pomembnosti sodelovanja za prihodnost sveta v 21. stoletju. Dodal je še, da strateški cilji med Rusijo in ZDA v večini sovpadajo. Glede Čečenije je Putin zapisal, da lahko mednarodna skupnost konstruktivno pripomore s človekoljubno pomočjo.
Beckett na gostovanju v Ljubljani
28. 12. 1999 11.32
V Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) bo drevi ob 19.30 kot predzadnja predstava na odrskih deskah tega gledališča v tem tisočletju (zadnja predstava bo jutri ponovitev uspešnice Pika Nogavička) Konec igre dramatika Samuela Becketta v režiji Vita Tauferja in izvedbi ansambla Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice.
Novogoričani v Ljubljani z Beckettom
20. 12. 1999 18.15
V Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) bo v torek, 28. decembra, ob 19.30 kot predzadnja predstava na odrskih deskah tega gledališča v tem tisočletju - zadnja predstava bo 29. decembra ponovitev uspešnice Pika Nogavička - Konec igre dramatika Samuela Becketta v režiji Vita Tauferja in izvedbi ansambla Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice.
Festival Beckettovih del v Londonu
31. 05. 1999 16.45
Gate Theatre iz Dublina bo septembra letos v londonskem centru Barbican uprizoril 19 del Samuela Becketta. 18-dnevni festival bodo odprli z Beckettovo najbolj znano igro Čakajoč na Godota, ki je bila v anketi Narodnega gledališča v Londonu izbrana za dramo stoletja.
Pest nagrad tudi primorskim gledališčnikom
11. 05. 1999 16.35
Primorsko dramsko gledališče (PDG) iz Nove Gorice je 10. maja s predstavo Konec igre Samuela Becketta gostovalo na 6. hrvaškem festivalu malih odrov na Reki. Predstava je v mednarodni konkurenci doživela izjemen uspeh, saj je žirija festivala njenim ustvarjalcem podelila kar tri nagrade: Vitu Tauferju nagrado za režijo, Radošu Bočini nagrado za glavno moško vlogo in Borisu Mihalju nagrado za epizodno vlogo.
V Franciji izšla avtorizirana biografija Samuela Becketta
22. 03. 1999 12.26
Edina avtorizirana biografija Samuela Becketta (1906-1989), ki jo je napisal njegov dolgoletni prijatelj, Britanec James Knowlson, profesor francoščine na univerzi Reading, je pri založbi Solin Actes Suda letos izšla tudi v francoskem prevodu. Beckett, irski pisatelj in dramatik, Nobelov nagrajenec leta 1969, je biografijo odobril zadnje leto življenja. Knjiga, v kateri so zbrani vsi potrebni dokumenti in pri pisanju katere je sodeloval sam Beckett, prinaša novosti vsaj na treh področjih. Knowlson je v knjigi zabeležil Beckettovo ljubezen do glasbe in umetnosti ter njegovo politično delovanje, čeprav je neupravičeno veljal za apolitičnega. Beckett, ki je od leta 1928 živel v Franciji, je bil namreč član francoskega odporniškega gibanja, dejaven pa je bil tudi na področju zaščite človekovih pravic in boja proti apartheidu. Knowlson opisuje tudi pisateljev smisel za humor in vztrajnost. V pripovedi o življenju pisatelja avtor vpleta tudi analizo Beckettovih del.
V ZDSLU odprli razstavo o Franu Veselu
11. 02. 1999 14.26
V galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov bo do 1. marca odprta razstava z naslovom Hiša na Komenskega 8 - kraj spomina, posvečena slovenskemu fotografu Franu Veselu (1884-1944).
Pariz bo dobil trg Sartre-Beauvoir
30. 10. 1998 11.13
Pariški mestni možje so se odločili, da bodo enega od pariških trgov imenovali po francoskih pisateljih Jean-Paulu Sartru in Simone de Beauvoir, enega od parkov pa po britanskem dramatiku Samuelu Beckettu. Za trg Sartre-Beauvoir se je potegovalo več mestnih četrti, na željo svojcev pa so se odločili, da bo trg na Montparnassu v bližini pokopališča, kjer počivata umetnika. Park Samuela Becketta pa bo v XIII. pariškem okrožju, kjer je nekoč živel. V Parizu bodo v kratkem dobili še Berlinski trg, ki bo v bližini nemškega veleposlaništva, pa tudi Panamski in Avstralski trg.
55. mednarodni filmski festival v Benetkah v znamenju zvezd
02. 09. 1998 10.54
Mednarodnemu filmskemu festivalu v Benetkah, ki so mu lani očitali pomanjkanje zvezd, mu v letošnji 55. izdaji podobnega ne bodo mogli zameriti. Festival, ki se bo začel jutri zvečer s projekcijo zadnje uspešnice Stevena Spielberga Reševanje vojaka Ryana (Saving Private Ryan) zunaj konkurence, se je namreč pomiril s Hollywoodom. Na Mostri tako do 13. septembra pričakujejo ob projekciji 80 celovečernih filmov, od tega 19 v tekmovalnem programu, med katerimi bo kar 57 svetovnih premier, igralce Roberta De Nira, Jima Carreyja, Georgea Clooneyja, Seana Penna, Samuela L. Jacksona, Greto Scacchi, Michaela Douglasa, Denzela Washingtona, Toma Hanksa, Millo Jovovich in Andie Mac Dowell. Pričakovati je tudi režiserja in igralca Warrena Beattyja, francoski divi Fanny Ardant in Catherine Deneuve, pa tudi režiserja Emirja Kusturico in Stevena Spielberga. Skratka, na letošnji Mostri bo kar 30 odstotkov več povabljencev kot lani.
Nekdanji vodja Ku Klux Klana obsojen na dosmrtni zapor
23. 08. 1998 09.38
V mestu Hattiesburg na ameriškem jugu so zaradi umora nekega črnskega aktivista pred 32 leti na dosmrtno ječo obsodili nekdanjega voditelja Ku Klux Klana, 73-letnega Samuela H. Bowersa. Slednji je leta 1966 štiri pripadnike klana nagovoril, da so na hišo in trgovino aktivista in trgovca Vernona Dahmera vrgli zažigalno bombo. Četverica je bila za zločin obsojena že pred več desetletji.