sankcij
Slovesnost ob obletnici zmage v zalivski vojni
26. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je na današnji slovesnosti ob 10. obletnici zmage zavezniških sil v zalivski vojni, ki so jo pripravili v Kuvajtu, poudaril, da bo kljub iraškemu voditelju Sadamu Huseinu na območju zaživela in uspevala svoboda. Poleg Powella, ki je bil v času zalivske vojne načelnik združenega poveljstva ameriške vojske, sta se slovesnosti udeležila tudi nekdanji ameriški predsednik George Bush st. in Norman Schwartzkopf, ki je bil poveljnik ameriških sil v zalivski vojni. Ameriški predstavniki so se tudi poklonili spominu na kakih 300 ameriških žrtev vojne.
Bush predvsem o Iraku
23. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je domačim novinarjem sinoči odgovarjal na prvi novinarski konferenci v Beli hiši, odkar je pred mesecem dni prevzel svoj položaj. Nakazal je, da bo njegova administracija vodila zunanjo politiko predvsem v skladu z ameriškimi interesi, ne glede na to, kaj o tem misli tujina.
Bush opozarja Sadama Huseina
23. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George W. Bush je na včerajšnji novinarski konferenci v Beli hiši iraškega predsednika Sadama Huseina opozoril, da ZDA ne bodo dopustile, da Irak razvija orožje za množično uničenje ali da ustrahuje svoje sosede. Bush je tokrat prvič jasno in glasno priznal, da ameriško-britansko bombardiranje Iraka pretekli teden ni bila rutinska zadeva, ampak predvsem sporočilo predsedniku Sadamu Huseinu, da bodo ZDA v tej regiji vodile aktivno politiko.
Bizjak sprejel Fassina
21. 02. 2001 00.00
Na današnjih pogovorih sta minister za pravosodje Ivan Bizjak in italijanski kolega Piero Fassino največ časa posvetila konkretnim oblikam sodelovanja na področju pravosodja, zlasti izmenjavi izkušenj pri pripravi zakonodaje ter sodelovanju pri delu mednarodnih organizacij. Podpisala sta tudi dogovor o razširitvi že obstoječih oblik medsebojnega sodelovanja, posebej pa sta pozdravila nedavni sprejem zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Piero Fassino se je srečal tudi s predsednikom države, Milanom Kučanom, ter predsednikom državnega zbora, Borutom Pahorjem.
Za pametnejše sankcije proti Iraku
20. 02. 2001 00.00
ZDA in Velika Britanija razmišljata o omilitvi sankcij proti iraškemu režimu, je danes dejal vodja britanske diplomacije Robin Cook. Cook ni pojasnil, za kakšne omilitve gre, vendar naj bi "pametnejše" sankcije onemogočile iraško vojsko, odprle pa bi možnosti za gospodarsko in humanitarno pomoč Iraku. V odgovor na številne kritike ameriško-britanske politike do Iraka je Cook dejal, da je treba mednarodno javno mnenje znova spomniti na stalno nevarnost, ki jo predstavlja Sadam Husein. O "pametnejših" sankcijah se bodo v četrtek v Washingtonu sestali predstavniki Velike Britanije in ZDA. Pogovori o Iraku bodo dan pred srečanjem ameriškega predsednika Georgea Busha in britanskega premiera Tonyja Blaira in malo po začetku turneje državnega sekretarja Colina Powella po Bližnjem vzhodu.
Zakon o medijih v slepi ulici
16. 02. 2001 00.00
Ali se nov zakon o medijih, ki je že pripravljen za drugo obravnavo v državnem zboru, vseeno nahaja v slepi ulici, so včeraj skušali odgovoriti udeleženci tokratnega omizja, ki je potekal v organizaciji Mirovnega instituta in Cankarjevega doma. Omizje, ki so se ga udeležili tako predstavniki zainteresirane javnosti, medijev ter vlade, je ponudilo več vprašanj kot odgovorov. Tako se še vedno krešejo mnenja glede osnovnih pomanjkljivosti prihodnje zakonodaje, ki bo bistveno posegla v sedanji medijski prostor.
Zahteva po odpravi sankcij proti Libiji
02. 02. 2001 00.00
Generalni sekretar Organizacije afriške enotnosti Salim Ahmed Salim je danes v etiopski prestolnici Adis Abebi zahteval umik sankcij Združenih narodov proti Libiji. To bi po njegovem mnenju upravičilo sodelovanje Libije s škotskim sodiščem na Nizozemskem, ki je pred dnevi zaključilo proces proti Libijcema, obtoženima bombnega napada na letalo Pan Am, ki je leta 1988 eksplodiralo nad škotskim mestom Lockerbie.
Libija zavrača odgovornost za Lockerbie
01. 02. 2001 00.00
Libija je zavrnila obtožbe Washingtona in Londona o odgovornosti za atentat nad Lockerbijem. Tiskovni predstavnik libijskega zunanjega ministrstva Hasuna al-Šauš je danes v Tripoliju poudaril, da libijska država nima nikakršne odgovornosti v tej sodni zadevi. Na vprašanje o ameriški in britanski zahtevi, da mora Libija izplačati odškodnine svojcem žrtev napada, pa ni odgovoril. Dejal je le, da mora Libija prejeti odškodnino za izgube, ki jih je utrpela zaradi sankcij ZN. Tripoli se je odzval potem, ko je danes britanski zunanji minister Robin Cook potrdil, da si bosta ameriška in britanska vlada skupaj prizadevali, da bi od Libije dosegli priznanje o odgovornosti za napad in izplačilo odškodnin svojcem žrtev. Britanska vlada od Tripolija zahteva izplačilo odškodnin v višini 700 milijonov dolarjev.
Sodišče razsodilo v procesu Lockerbie
31. 01. 2001 00.00
Škotsko sodišče, ki je v nizozemskem Camp Zeistu sodilo dvema libijskima državljanoma v procesu Lockerbie, je danes enega obtoženca oprostilo, drugega pa obsodilo na dosmrtno ječo. Trije sodniki so odločitev sprejeli soglasno. Sodišče je zbralo dovolj dokazov za obsodbo Abdela Baseta Alija al-Megrahija, ki je bil tako po škotski zakonodaji avtomatično obsojen na dosmrtno zaporno kazen. Al Amin Halifa Fimah pa je bil oproščen in spuščen na prostost.
Konec konference v Stockholmu
30. 01. 2001 00.00
Dvodnevna mednarodna konferenca z naslovom Boj proti nestrpnosti, ki je bila uvod v svetovno konferenco proti rasizmu, ki bo septembra letos v Južnoafriški republiki, se je danes zaključila z govorom švedskega premiera Goerana Perssona. V okviru stockholmske konference sta danes generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan in slovenski predstavnik, pravosodni minister Ivan Bizjak, v govorih poudarila pomen vzgoje mladih, predstavniki sodelujočih držav pa so sprejeli deklaracijo, v kateri se zavezujejo za boj proti vsem vrstam nestrpnosti. Bizjak se je v okviru predvidenih dvostranskih srečanj danes sestal s švedskim ministrom Thomasom Botctroemom ter latvijsko ministrico za pravosodje Ingrid Labiutsko, popoldne pa se bo sešel še s švedskim ombudsmanom Claesom Eklundom, so povedali v slovenski delegaciji.
Clinton nagradil ZRJ
20. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj, dan pred iztekom mandata, obvestil kongresne voditelje, da je s predsedniškim odlokom odpravil trgovinske in finančne sankcije proti ZR Jugoslaviji, s čimer je to državo nagradil za strmoglavljenje režima Slobodana Miloševića. Odpravo sankcij je v Beogradu pozdravil podpredsednik jugoslovanske vlade Miroljub Labus, ki je menil, da bodo omogočile izboljšanje trgovinske menjave ter obnovo finančnega in letalskega prometa med državama. Dragana Djurić, gospodarska svetovalka predsednika ZRJ, pa je menila, da bo mogoče v ameriških bankah odmrzniti za več kot 400 milijonov dolarjev sredstev srbskega gospodarstva. Letalska družba JAT pa je že sporočila, da namerava direktne lete v ZDA in Kanado obnoviti do maja ali junija.
Poslovilni govor Billa Clintona
19. 01. 2001 00.00
V svojem poslovilnem nagovoru Američanom iz ovalne pisarne Bele hiše je ameriški predsednik Bill Clinton včeraj poudaril dosežke zadnjih osmih let ter izrekel tri opozorila za prihodnost, ki so bila posredna kritika nekaterim načrtom 43. predsednika ZDA Georga Busha ml. Tako je Clinton na prvem mestu opozoril pred neodgovorno fiskalno politiko, kar je bilo merjeno na Busheve napovedi o krepkem zmanjševanju davkov, v nadaljevanju pa poudaril, da morajo ZDA ohraniti vodilno vlogo v svetovni politiki ter pozval Američane, naj pozabijo na razlike in gradijo enotno nacijo.
Husein govori o zmagi
17. 01. 2001 00.00
Iraški predsednik Sadam Husein je ob današnji deseti obletnici začetka zalivske vojne dejal, da so "Iračani premagali svoje sovražnike, v naslednjih etapah pa bodo z božjo pomočjo dokončno zmagali". V Bagdadu so sicer danes potekale demonstracije, na katerih so sežigali ameriške in britanske zastave, udeležili pa so se jih tudi nekateri Američani, ki se zavzemajo za odpravo sankcij ZN proti Iraku.
Krivic predlaga štetje vzdržanih
15. 01. 2001 00.00
Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic je predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju, komisiji DZ za poslovnik in vsem poslanskim skupinam danes poslal predlog za spremembo sedanjega načina ugotavljanja navzočnosti poslancev. Krivic predlaga "uvedbo evropske prakse štetja vzdržanih glasov, ki se sedaj lahko ugotavljajo le posredno in zelo nezanesljivo". Poslanci naj izkoristijo spreminjanje poslovnika in srečno okoliščino, da je prenovljena parlamentarna dvorana opremljena s posebno tipko za "vzdržanje", je v svojem predlogu med drugim zapisal Krivic. S tem so po njegovih besedah izpolnjeni tudi tehnični pogoji za to, da lahko DZ končno opusti nesmiselno in z logiko parlamentarnih glasovanj skregano določbo svojega poslovnika o obveznem ugotavljanju navzočnosti pred vsakim glasovanjem.
Protestniki s paradižnikom nad Blaira
09. 01. 2001 00.00
Nasprotniki mednarodnih sankcij proti Iraku so v Bristolu britanskega premiera Tonyja Blaira v hrbet zadeli s paradižnikom. Blair se je sicer udeležil odprtja nekega kolidža. Protestniki so proti premieru metali tudi pomaranče in drugo sadje. Policija je po dogodku zaradi kršenja javnega reda in miru prijela dve ženski in moškega.
Bodo Miloševiću sodili v ZRJ?
06. 01. 2001 00.00
ZDA so včeraj ocenile, da bi se morala glede kraja sojenja nekdanjemu predsedniku ZRJ Slobodanu Miloševiću dogovoriti jugoslovanska vlada in haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je dejal tiskovni predstavnik State departmenta Richard Boucher. S tem se je odzval na četrtkovo izjavo zunanjega ministra ZRJ Gorana Svilanovića, češ da bi proces proti Miloševiću lahko izvedli v ZRJ ob polnem sodelovanju s haaškim sodiščem. Pogoj za sojenje je, da bi tožilsko stran zastopalo haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Reševanje zaostankov in sprejem zakonodaje
30. 12. 2000 00.00
Minister za pravosodje Ivan Bizjak je z delom svojih predhodnikov zadovoljen, saj meni da je harmonizacija naše zakonodaje z evropsko potekala tekoče, začeli pa so se tudi programi za reševanje sodnih zaostankov. Med prednostne naloge svojega ministrovanja uvršča sprejem zakona o lastninskopravnih razmerjih, obligacijskega zakonika, zakona o prekrških, zakona o brezplačni pravni pomoči ter spremembe zakonov o odvetništvu in varstvu osebnih podatkov. Skrajšati želijo čakalne dobe na državni pravniški izpit, v štirih letih pa nameravajo doseči tudi tekočo obravnavo zadev na vseh sodiščih, je dejal Bizjak.
Večja pooblastila EU v boju proti BSE
27. 12. 2000 00.00
Evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler se je v pogovoru za današnjo izdajo nemškega dnevnika Die Welt zavzel za "večji manevrski prostor" Evropske unije pri nadzoru ukrepov v boju proti bolezni norih krav (BSE). "Nadzor EU mora biti omogočen neposredno na terenu in ne bi smel biti pogojevan s sporazumom med državami članicami," je menil Fischler, ki je obenem zavrnil možnost, da bi nadzor opravljala izključno EU.
Zaprli volišča v Srbiji
23. 12. 2000 00.00
V Srbiji so ob 20. uri zaprli volišča. Predčasne parlamentarne volitve so potekale mirno in brez večjih zapletov. Volilna udeležba je bila nižja kot na jugoslovanskih predsedniških in skupščinskih volitvah, saj je do 18. ure glasovalo okoli 52 odstotkov volivcev.
ZRJ postala članica IMF
21. 12. 2000 00.00
ZRJ je postala 183. članica Mednarodnega denarnega sklada. Članstvo v IMF naj bi Jugoslaviji pomagalo v kratkem postati tudi članica Svetovne banke. Jugoslavija je bila iz IMF izključena leta 1992 ob uvedbi sankcij proti režimu Slobodana Miloševića zaradi njegove vpletenosti v vojno v BiH. Jugoslovanski premier Zoran Žižić je sprejem v IMF označil kot pomemben korak pri normalizaciji odnosov med ZRJ in mednarodno skupnostjo. Guverner jugoslovanske centralne banke Mladjan Dinkić pa je dejal, da so tuji vlagatelji zdaj dobili zeleno luč za vlaganja v ZRJ.
ZRJ v IMF 20. decembra
11. 12. 2000 00.00
Guverner centralne jugoslovanske banke Mladjan Dinkić je za nedeljske Večernje novosti povedal, da je ZR Jugoslavija z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) rešila vsa vprašanja in da utegne postati njegova članica že 20. decembra v Washingtonu. Takrat bo formalno ukinjen tudi ameriški zunanji obroč sankcij, saj bo rešeno še zadnje vprašanje, to pa je nasledstvo. Jutri se bodo namreč v Beogradu sestali guvernerji centralnih bank nekdanjih jugoslovanskih republik in rešili tudi vprašanje razdelitve baselskega zlata, je pojasnil Dinkić.
Brezigarjeva obiskala zapor
20. 11. 2000 00.00
Ministrica za pravosodje Barbara Brezigar je skupaj z direktorjem uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Dušanom Valentinčičem obiskala Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana, kjer ju je sprejela upravnica zavoda Irena Križnik. Križnikova je gostoma predstavila prenovljene prostore zavoda in povedala, da so novo pohištvo v zavodu izdelali v delavnicah Prevzgojnega doma Radeče in Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora v Celju, nekaj pa tudi v delavnicah ljubljanskega zavoda.
Ivanov na obisku v Kuvajtu
18. 11. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov, ki predlaga krepitev zaupanja med Irakom in njegovimi zalivskimi sosedami, je danes prispel na dvodnevni obisk v Kuvajt, kjer bo nadaljeval turnejo po Bližnjem vzhodu in državah Perzijskega zaliva. Po obisku Kuvajta se bo odpravil še v Savdsko Arabijo. Ivanova je že sprejel kuvajtski emir, šejk Jaber al-Ahmad al-Sabah, s katerim bosta skušala najti rešitev za probleme na tem območju.
Rusija za odpravo prepovedi preletov v Iraku
14. 11. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je danes v Bagdadu zahteval ukinitev območja prepovedi preletov na severu in jugu Iraka, napade ameriških in britanskih zračnih sil na Irak pa označil za "vmešavanje v njegove notranje razmere". Ruski zunanji minister, ki je v Bagdadu včeraj začel turnejo po Bližnjem vzhodu, je medtem prispel v Egipt.
Cook na Dunaju
31. 10. 2000 00.00
Britanski zunanji minister Robin Cook je kot prvi vodja diplomacije kake države članice EU po septembrskem umiku diplomatskih sankcij štirinajsterice proti Avstriji včeraj obiskal Dunaj. Cook je ob tem izpostavil skupne evropske vrednote, kot so demokracija in človekove pravice. Na skupni novinarski konferenci z avstrijsko kolegico Benito Ferrero-Waldner je vodja britanske diplomacije dejal, da se zavzema za dialog s tistimi, ki te skupne vrednote zastopajo.
Podpora demokratičnemu procesu v ZRJ
29. 10. 2000 00.00
Bolgarska vlada je danes predstavila skupno sporočilo, v katerem predsedniki vlad sedmih držav, ki mejijo na ZRJ, pozdravljajo začetek demokratičnega procesa v ZRJ in priključitev Paktu stabilnosti. Albanija, BiH, Bolgarija, Hrvaška, Madžarska, Makedonija in Romunija se tako zavzemajo za hitro gospodarsko okrevanje in razvoj ZRJ, obenem pa so pripravljene povečati gospodarsko sodelovanje s to državo.
Srečanje Koštunice in Rogozina
24. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in predsednik odbora ruske dume za mednarodne odnose Dmitri Rogozin sta se danes v Beogradu pogovarjala o sodelovanju med državama in o načinih za ukinitev sankcij proti ZRJ.
Srečanje Sampaia in Klestila
21. 10. 2000 00.00
Portugalski predsednik Jorge Sampaio in avstrijski predsednik Thomas Klestil sta se včeraj sestala v Lizboni, da bi pokazala, da so se odnosi med državama izboljšali. Sampaio je dejal, da je Klestila povabil na obisk, da bi pokazal, da so se odnosi med državama po septembrski ukinitvi sankcij 14 članic EU proti Avstriji izboljšali.
Humanitarni koordinator o Iraku
20. 10. 2000 00.00
Novi humanitarni koordinator OZN za Irak Tun Myat je na novinarski konferenci v New Yorku opisal položaj v Iraku, za katerega že deset let veljajo mednarodne sankcije. Myat je pozval k čimprejšnji sprostitvi 2,2 milijarde dolarjev vrednih pogodb iz Programa nafta za hrano, po katerem lahko Irak izvaža nafto, denar od prodaje pa pod nadzorom OZN nato porabi za hrano in zdravila. Za veliko večino zaostalih pogodb so odgovorne ZDA, ki trdijo, da lahko blago služi v drugačne kot le humanitarne namene. Myat je izrazil prepričanje, da je program razdeljevanja hrane v Iraku sicer med najboljšimi na svetu in hrana pride do tistih, ki jo potrebujejo, vendar ljudem primanjkuje vseh drugih dobrin. Iračani zato hrano prodajajo na črnem trgu, da bi dobili denar za obleko in obutev.
Predlog za delno ukinitev sankcij proti Kubi
19. 10. 2000 00.00
Ameriški senat je sprejel predlog zakona, s katerim bi dovolili prodajo ameriške hrane in zdravil Kubi. Senat je predlog že poslal v podpis predsedniku Billu Clintonu, ki naj bi ga v kratkem podpisal. ZDA so po kubanski revoluciji in prevzemu oblasti Fidela Castra leta 1962 proti Kubi uvedle gospodarske sankcije, ki po koncu hladne vojne že dolgo niso več smiselne, vendar je kubanska emigrantska skupnost dovolj močna, da blokira njihovo odpravo. Tokrat so se odpravi sankcij odločno postavili po robu ameriški pridelovalci hrane, ki zaradi političnih interesov ne želijo izgubljati dohodka. Kubanski režim je ob novici o predlogu za delno odpravo sankcij pripravil množične demonstracije. Havana namreč tak ukrep zavrača in zahteva popolno odpravo sankcij, vključno s prepovedjo potovanj ameriških državljanov na Kubo. Delna odprava sankcij proti Kubi je del celovitega predloga zakona o financiranju kmetijstva, po katerem bo odpravljena prepoved prodaje hrane in zdravil tudi za Libijo, Severno Korejo Iran in Sudan.