sankcije proti Rusiji
EU soglasno sprejela sveženj sankcij proti Rusiji, nove sankcije naznanil tudi Biden
22. 02. 2022 08.16
Članice EU so dosegle soglasen dogovor o sprejetju svežnja sankcij proti Rusiji zaradi priznanja neodvisnosti proruskih separatistov v Donecku in Lugansku na vzhodu Ukrajine. Ta sveženj bo močno bolel Rusijo, je poudaril Josep Borrell. Ameriški predsednik Biden pa je sporočil, da ZDA v odgovor na zaostrovanje razmer na vzhodu Ukrajine zaradi dejanj Rusije uvajajo nove sankcije, ki bodo daljnosežnejše od tistih leta 2014, ko si je Rusija prisvojila ukrajinski polotok Krim. Med drugim je naznanil blokado dostopa Rusije do zahodnih finančnih trgov.
Parlament Putinu prižgal zeleno luč za napotitev vojaških sil zunaj Rusije
22. 02. 2022 07.33
Ruski predsednik Vladimir Putin je zaprosil parlament za uradno dovoljenje za uporabo vojaške sile zunaj meja države. Zgornji dom ruskega parlamenta je v eni uri soglasno odobril napotitev ruske vojske zunaj države za podporo separatistom v Ukrajini. Putinovo pismo parlamentu nakazuje na zakonito napotitev ruskih vojakov v uporniške regije na vzhodu Ukrajine, dan po tem, ko je Putin priznal njihovo neodvisnost. Še pred tem pa je Rusija sporočila, da "za zdaj" ne namerava poslati vojakov na vzhod Ukrajine, vendar bo to storila v primeru "grožnje", je poudaril namestnik ruskega zunanjega ministra Andrej Rudenko.
Šef Nata: To je najnevarnejši trenutek za evropsko varnost v času te generacije
22. 02. 2022 18.03
Potem ko je Moskva priznala samooklicani proruski republiki Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine, je v Bruslju potekalo izredno zasedanje zaveznic in Ukrajine, ki ga je sklical Nato. Kot je poudaril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, Rusija še naprej načrtuje obsežen napad na Ukrajino. Kremelj je znova pozval, "naj izbere pot diplomacije". Ukrajina je medtem pozvala Zahod k okrepljeni dobavi orožja.
'Scenarija, da se položaj ustavi, kjer je, ali da bi izbruhnila širša vojna, lahko izključimo'
22. 02. 2022 17.00
Potem ko je Rusija priznala samooklicani republiki Lugansk in Doneck, je najverjetnejši scenarij prihodnjega dogajanja pripojitev obeh Rusiji po vzoru Krima, ocenjuje profesor obramboslovja Iztok Prezelj. Pri tem kakšen večji vojaški konflikt z Ukrajino ali njena zasedba nista verjetna, meni. Tudi profesor Vladimir Prebilič ne pričakuje, da bi se konflikt lahko razširil na druge države. "Se pa vseeno ne smemo slepiti, da bi šla stvar mimo nas. Če ne drugega, bi to pomenilo težave pri oskrbi z energenti," pravi.
10 milijard evrov vreden plinovod kot sredstvo pritiska na Rusijo
22. 02. 2022 13.48
Zahod je sklenil, da bo Ruse zaradi potez v Ukrajini po prstih udaril tudi s sankcijami, med drugim z ustavitvijo projekta Severni tok 2. Gre za 1230 kilometrov dolg in okoli 10 milijard evrov vreden plinovod, preko katerega se bo Evropa oskrbovala z ruskim zemeljskim plinom. Trasa pod morjem prečka pet držav: poleg Rusije kot vstopne točke in Nemčije kot izstopne točke še Finsko, Švedsko in Dansko. Po obeh ceveh naj bi letno steklo 55 milijard kubičnih metrov plina. Plinovod bo tako podvojil količino ruskega zemeljskega plina, ki v Nemčijo priteče prek Baltskega morja. Putin zatrjuje, da Rusija kljub napetostim dobav plina ne bo prekinila.
Blinken odpovedal srečanje z Lavrovom, Zelenski: Razmišljamo o prekinitvi diplomatskih odnosov z Rusijo
22. 02. 2022 05.49
Potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin v ponedeljek podpisal odlok o priznanju proruskih separatističnih regij Doneck in Lugansk, kasneje pa je v regiji "za ohranjanje miru" napotil še rusko vojsko, so svetovne države obsodile Putinovo dejanje ter ob tem napovedale ostre sankcije. ZDA so medtem iz Ukrajine že evakuirale svoje diplomatsko osebje, podobna navodila so dobili tudi avstralski diplomati. Sredi noči se je v luči zaostrovanja napetosti na izredni seji sestal Varnostni svet Združenih narodov. Slovensko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je Slovenija pripravljena podpreti članstvo Ukrajine v EU in okrepiti svojo prisotnost v vzhodnih članicah Nato. Ukrajinski predsednik je medtem poudaril, da se bo prav zdaj pokazalo, kdo je njihov pravi prijatelj. Razmišljajo tudi o prekinitvi diplomatskih odnosov z Rusijo.
Napeto: Putin v separatistični regiji v Ukrajini pošilja vojsko
21. 02. 2022 06.55
Ruski predsednik Vladimir Putin je odredil napotitev ruske vojske za "ohranjanje miru" v separatistični regiji Doneck in Lugansk v Ukrajini, ki ju je priznal kot neodvisni državi. Ni sicer še jasno, kdaj naj bi ruski vojaki krenili čez mejo. Voditelja samooklicanih Ljudskih republik Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine sta ruskega predsednika že predhodno pozvala, naj prizna neodvisnost obeh ukrajinskih ozemelj, ki ju nadzorujejo ruski separatisti. V EU in zvezi Nato opozarjajo, da je to očitna kršitev ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine, zato napovedujejo sankcije.
Rusija in Belorusija podaljšali vojaške vaje, Putin in Macron s prizadevanji za premirje
20. 02. 2022 07.24
Rusija svojih vojakov še ne bo umaknila iz Belorusije, saj sta državi napovedali podaljšanje skupnih vojaških vaj. Kot razlog za to, sta navedli eskalacijo nasilja na vzhodu Ukrajine, kjer se množijo kršitve premirja, konflikt pa je terjal tudi nove smrtne žrtve. Francoski in ruski predsednik, Emmanuel Macron in Vladimir Putin, sta se v telefonskem pogovoru dogovorila, da si bosta prizadevala za premirje na vzhodu Ukrajine. Na Zahodu se medtem krepijo ocene, da je ruska invazija skoraj neizbežna.
Voditelja separatistov pozvala k mobilizaciji vojakov, v obstreljevanju umrla vojaka
19. 02. 2022 07.25
Ameriški predsednik Joe Biden je dejal, da je ruski voditelj Vladimir Putin že sprejel odločitev za napad na Ukrajino. Kot je pojasnil, ocena temelji na ameriških obveščevalnih podatkih, ki kažejo, da bo tarča napada prav ukrajinska prestolnica. Medtem je vodja separatistov v vzhodni Ukrajini pozval k vojaški mobilizaciji. Medtem se na konfliktnih območjih na vzhodu Ukrajine nadaljujejo kršitve prekinitve ognja, v obstreljevanju sta umrla najmanj dva ukrajinska vojaka.
Harrisova Rusiji zagrozila z ostrimi sankcijami, Scholz pozval k pogajanjem
19. 02. 2022 15.14
V Münchnu se v senci ukrajinske krize nadaljuje varnostna konferenca, na kateri sta zbrane med drugim nagovorila nemški kancler Olaf Scholz in ameriška podpredsednica Kamala Harris. Ob robu poteka izredno zasedanje zunanjih ministrov skupine G7, ki prav tako razpravljajo o odzivanju na ukrajinsko krizo. Harrisova je Rusiji zagrozila z obsežnimi sankcijami v primeru napada na Ukrajino.
Janša: Nadaljnje stopnjevanje konfliktov ne prinaša zmagovalcev, temveč zgolj poražence
17. 02. 2022 15.10
V Bruslju je potekalo neformalno zasedanje voditeljev članic EU o ukrajinski krizi, ki se ga je udeležil tudi slovenski premier Janez Janša. Kot je dejal po srečanju, Slovenija v celoti podpira napore EU za deeskalacijo. Ob tem je ocenil, da nadaljnje stopnjevanje konfliktov in napetosti ne prinaša zmagovalcev, temveč zgolj poražence. Slovenija bo sicer Ukrajini pri spoprijemanju z rusko grožnjo pomagala s tehnično opremo, na primer s premičnimi kuhinjami in ogrevanimi šotori, ter z opremo za dvojno uporabo, ne pa tudi z orožjem, je pojasnil obrambni minister Matej Tonin.
Rusija sporočila, da z ukrajinske meje umika določeno število vojakov
15. 02. 2022 06.15
Po več tednih napetosti je Rusija zdaj sporočila, da umika določeno število vojakov na ukrajinski meji. Razmere so še vedno majave, vendar pa upanje za diplomatsko rešitev še ni izgubljeno. V Rusijo se je odpravil tudi nemški kancler Olaf Scholz, Putin je na srečanju z njim dejal, da je pripravljen na nadaljevanje pogovorov, da si Rusija seveda ne želi vojne v Evropi, a da na njihove predloge doslej ni konstruktivnega odziva. Ruska duma je pozvala predsednika Vladimirja Putina, naj prizna neodvisnost ukrajinskih separatističnih regij Donetsk in Lugansk. Ukrajina na to odgovarja, da je to ekvivalent napadu brez orožja in "da bo v tem primeru takoj odstopila od dogovorov z vsemi posledicami."
'Zahod mora ostati enoten in pripraviti sankcije, če se bo ruska agresija stopnjevala'
14. 02. 2022 08.27
Medtem ko Zahod meni, da je okno za diplomatsko rešitev krize sicer še vedno odprto, a se vedno bolj zapira, saj da je invazija na Ukrajino možna kadarkoli v naslednjih 48 urah, Rusija še vedno trdi, da ne izvaja nobenih nenavadnih vojaških aktivnosti na svojem ozemlju. Britanski premier Johnson in predsednik ZDA Biden sta se v telefonskem pogovoru strinjala, da mora Zahod ostati enoten proti ruski grožnji in se pripraviti na sankcije v primeru stopnjevanja ruske agresije. Tudi nemški kancler je poudaril, da se o suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine ni mogoče pogajati in ponovil, da bodo v primeru napada sledile ostre sankcije proti Rusiji. Ukrajina medtem še vedno vztraja pri članstvu v zvezi Nato. Predstavnik za odnose z javnostmi Peskov pa je sporočil, da se je Vladimir Putin pripravljen pogajati.
Scholz obljubil hitro ukrepanje in sankcije v primeru ruskega napada na Ukrajino
13. 02. 2022 09.57
Nemški kancler Olaf Scholz je dejal, da spor med Rusijo in Ukrajino predstavlja "zelo resno grožnjo miru v Evropi", in dodal, da bi zahodne zaveznice proti Rusiji v primeru napada na Ukrajino nemudoma uvedle sankcije. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrel je zagotovil, da EU ne zapira svojih diplomatskih predstavništev v Ukrajini. "Ostajajo v Kijevu in še naprej delujejo v podporo državljanom EU in v sodelovanju z ukrajinskimi oblastmi," je sporočil. Ukrajina pa je medtem obljubila, da bo njen zračni prostor kljub vsemu ostal odprt za mednarodni promet.
Biden Putina posvaril pred ostrimi sankcijami v primeru ruskega napada na Ukrajino
12. 02. 2022 15.38
Ameriški predsednik Joe Biden je v telefonskem pogovoru ruskega predsednika Vladimirja Putina posvaril pred "hudimi in hitrimi posledicami", s katerimi bi se v primeru napada na Ukrajino soočila Moskva, so sporočili iz Bele hiše. Putin je medtem v pogovoru s francoskim kolegom Emmanuelom Macronom obtožbe proti Rusiji o načrtovanju skorajšnje invazije na Ukrajino označil za "provokativno špekulacijo", so sporočili iz Kremlja. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je opozoril, da ameriška opozorila o skorajšnjem ruskem napadu na Ukrajino vzbujajo paniko in Ukrajincem ne pomagajo. Zahteval je trdne dokaze za trditve o skorajšnji invaziji.
Mednarodna vesoljska postaja bo strmoglavila na Zemljo
04. 02. 2022 08.51
V začetku leta 2031 se bo ISS potopila v Tihi ocean, in sicer v del, znan kot Point Nemo. Gre za najbolj oddaljeno točko od kopnega, znano tudi kot pokopališče vesoljskih plovil. Tam je namreč strmoglavilo že veliko starih satelitov in drugih vesoljskih odpadkov, med njimi tudi ruska vesoljska postaja Mir leta 2001.
Putin: Zahod je prezrl ruske varnostne zahteve, Ukrajina s profesionalizacijo vojske
01. 02. 2022 08.59
Po navedbah ameriške vlade Rusija še naprej povečuje število vojakov na meji z Ukrajino, svojo vojaško aktivnost pa je povečala tudi v Sredozemlju in Atlantiku. Putin je dejal, da je Zahod prezrl ruske varnostne zahteve. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem napovedal okrepitev in profesionalizacijo ukrajinske vojske. Madžarska pa se namerava z Rusijo pogajati o povečanju količin dobave zemeljskega plina.
'Nato tudi v primeru ruske invazije v Ukrajino ne bo poslal bojnih enot'
30. 01. 2022 08.20
Ameriška misija pri ZN je dan, preden predsedovanje Varnostnemu svetu ZN za mesec februar od Norveške prevzame Rusija, za ponedeljek sklicala odprto zasedanje o ruskih grožnjah mednarodnemu miru in varnosti zaradi kopičenja ruskih enot na meji z Ukrajino. Da Nato tudi v primeru ruske invazije na Ukrajino v to državo ne bo poslal svojih bojnih enot, pa je medtem zagotovil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.
Biden: V Vzhodno Evropo bomo kmalu napotili dodatne vojake
29. 01. 2022 10.46
ZDA nameravajo v Vzhodno Evropo v bližnji prihodnosti napotiti dodatne vojake, je v petek povedal ameriški predsednik Joe Biden. Dodal je, da vojakov ne bo veliko, vendar točnega števila ni navedel. Medtem v Pentagonu menijo, da Moskva odločitve o napadu na Ukrajino še ni sprejela. "Če se Rusija odloči za invazijo, ta ne bo brez cene v smislu žrtev in drugih bistvenih posledic," pa meni načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA general Mark Milley, ki Putina poziva, naj se odloči za diplomatsko pot.
Berlin: Sankcije proti Rusiji bodo vključevale tudi Severni tok 2
27. 01. 2022 15.36
Ob morebitnem napadu na Ukrajino se bo Rusija soočila z resnimi posledicami, predvsem z nizom sankcij, ki jih pripravlja Zahod in ki vključujejo tudi sporni rusko-nemški plinovod Severni tok 2, je povedala vodja nemške diplomacije Annalena Baerbock.
ZDA in zaveznice naj bi v več držav vzhodne Evrope napotile več tisoč vojakov
26. 01. 2022 06.49
ZDA in nekaj njenih zaveznic se dogovarjajo o napotitvi več tisoč vojakov v vzhodnoevropske države članice zveze NATO pred morebitno rusko invazijo na Ukrajino. Vzhodnoevropskim državam želijo tako izkazati podporo ob nenehni agresiji Moskve, so razkrili trije ameriški uradniki, ki so seznanjeni z vsebino pogovorov. Morebitni ruski napad na Ukrajino pa bi bil največja invazija od druge svetovne vojne in bi spremenil svet, je ocenil predsednik ZDA Joe Biden. Predstavnika vlade sta podrobneje opredelila povračilne ukrepe, ki čakajo Rusijo v primeru napada, Biden pa je nakazal, da bi lahko sankcije doletele tudi ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Esej, zunanji sovražniki, zapletena zgodovina: kako smo končali na pragu vojne?
26. 01. 2022 06.00
Čeprav za zdaj še vsi vpleteni načeloma prisegajo na iskanje diplomatskih rešitev, napetostim na rusko-ukrajinski meji ni videti konca. Ruski predsednik Vladimir Putin pravi, da bo našel lastno "vojaško tehnično" rešitev, če Nato ne bo ustavil svoje "agresije", Zahod pa ga obtožuje, da išče konflikte, kjer jih ni, in napoveduje "boleče sankcije". Med obema velikima silama pa je Ukrajina. Država, utrujena od političnih preigravanj, ki jo ob tem hromijo še domača korupcija, šibko gospodarstvo in iskanje (nove) identitete med Vzhodom in Zahodom.
Biden ob morebitnem napadu na Ukrajino Rusiji zagrozil z 'ogromnimi posledicami'
25. 01. 2022 08.13
Po večkratnih razpravah o zaostrovanju razmer med Ukrajino in Rusijo je predsednik ZDA Joe Biden napovedal "ogromne sankcije proti Rusiji", če bo napadla Ukrajino. S prstom je zažugal tudi ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Biden pa je po kriznih pogovorih z evropskimi voditelji o odvračanju Rusije od napada na Ukrajino razglasil "popolno enotnost" med zavezniki. Pentagon je medtem sporočil, da je zaradi ukrajinske krize v pripravljenosti 8500 ameriških vojakov. V Kijevu pa se urijo prostovoljci.
Položaj 'skrajno nevaren', Zahod Rusiji ob morebitnem napadu grozi s sankcijami
20. 01. 2022 07.57
ZDA in Nato že dlje časa obtožujeta Rusijo, da s krepitvijo vojaških sil na ukrajinski meji načrtuje invazijo. Biden pa je zdaj sprožil polemiko, ko je nakazal, da bi lahko manjši vdor Rusije privedel tudi do manjšega odziva zaveznic Nata. Ameriški državni sekretar Blinken se je v Berlinu sestal z državami zaveznicami. Zahod zagotavlja, da je enoten, in napoveduje, da čakajo Rusijo ob morebitni invaziji hude gospodarske sankcije. Sredstvo pritiska na Moskvo bi lahko bil tudi plinovod Severni tok 2, ki povezuje Nemčijo in Rusijo.
'Svet bi se moral združiti proti Putinu'
19. 01. 2022 11.06
To je ocena nekdanjega ukrajinskega predsednika Petra Porošenka za ameriški CNN. Prihaja po tem, ko Rusija še naprej kopiči svoje sile na ukrajinski meji in grozi z dejanji, kar nakazuje na invazijo, če se vsi ne bodo uklonili "njenim interesom". Čeprav je zgodovina odnosov med Rusijo in Ukrajino zapletena, pa je aktualna situacija v svojem bistvu preprosta – rožljanje z orožjem na meji samostojne države je nesprejemljivo. In države, ki v luči lastnih interesov razmišljajo o podpori Moskvi, bi morale najprej razmisliti o dolgoročnih posledicah za druga "potencialna žarišča", če rusko vedenje postane sprejemljivo.
Leto dni od aretacije Navalnega, v Rusiji se krepi zatiranje kritikov
17. 01. 2022 06.10
Mineva leto dni, odkar so ruske oblasti ob vrnitvi iz Nemčije, kjer se je zdravil po zastrupitvi z novičokom, aretirale opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega. Ta trenutno še vedno služi zaporno kazen v kazenski koloniji, v državi pa se nadaljujejo ukrepi za utišanje kritičnih glasov, ki so se še okrepili po aretaciji Navalnega.
Ameriški senat ni podprl predloga zakona o sankcijah zaradi plinovoda Severni tok 2
14. 01. 2022 08.13
Predlog zakona o uvedbi sankcij zaradi plinovoda Severni tok 2 v ameriškem senatu ni dobil dovolj glasov podpore za uvrstitev na glasovanje. Predlog republikanskega senatorja iz Teksasa Teda Cruza je dobil 55 glasov podpore, potrebnih pa jih je bilo 60.
Na vrhu EU poudarili pomen poživitvenega odmerka in usklajenega odziva na epidemijo
16. 12. 2021 12.45
Voditelji držav članic EU so v Bruslju poudarili pomen cepljenja in poživitvenega odmerka v spopadanju s pandemijo covida-19, ki se tudi zaradi nove različice omikron znova zaostruje. Pozvali so k prizadevanjem za premagovanje obotavljivosti glede cepljenja, zavzeli pa so se tudi za usklajen pristop pri odzivanju na krizo med članicami EU.
Moskva sankcije EU proti skupini Wagner označila za histerijo
14. 12. 2021 18.09
Potem ko je Evropska unija proti skupini ruskih plačancev Wagner uvedla sankcije, so v Moskvi potezo označili za histerijo Zahoda. Na ruskem zunanjem ministrstvu so dejali, da bi lahko na ta neprijateljski ukrep tudi odgovorili. Predsednik Vladimir Putin je medtem zahteval tudi takojšnje pogovore z ZDA in zvezo NATO o zagotovilih za varnost Rusije. Vse več evropskih poslancev namreč v luči ruske grožnje ob meji z Ukrajino poziva k odločnim ukrepom proti Rusiji, tudi z dodatnimi sankcijami. "Pričakujemo najboljše, pripravljamo se na najslabše," je dejal Borell.
Sankcije proti ruski skupini Wagner: prepoved potovanja na ozemlje EU in zamrznitev premoženja
13. 12. 2021 08.33
Zunanji ministri EU so razpravljali o razmerah v Afganistanu, kjer so po umiku sil zveze Nato avgusta oblast znova prevzeli talibani. Ob tem pa so potridili tudi sankcije proti skupini ruskih plačancev Wagner zaradi hudih zlorab človekovih pravic v Ukrajini, Siriji, Libiji, Srednjeafriški republiki, Sudanu in Mozambiku. Kompleksen sveženj sankcij, med katerimi sta tudi prepoved potovanja na ozemlje unije in zamrznitev premoženja v uniji, se nanaša na to skupino in še tri pravne osebe ter osem posameznikov.