satelit
Ariane 5 neuspešna
13. 07. 2001 00.00
Potem, ko se je v četrtek dve minuti pred polnočjo po srednjeevropskem času izstrelitev težke evropske nosilne rakete ariane 5 začela uspešno, sta davi v petek trinajstega evropski in japonski geostacionarni satelit Artemis in BSAT-2b obtičala v prenizki orbiti, ki je zanju povsem neuporabna.
Na kozmodromu odkrili ilegalce
09. 07. 2001 00.00
Ameriška obalna varnostna služba je v petek dopoldne po lokalnem času na ozemlju vesoljskih izstrelišč na Cape Canaveralu na Floridi odkrila 15 nelegalnih priseljencev, 14 od njih je bilo Kitajcev - šest moških in osem žensk - , eden pa je bil Jamajčan. Ilegalci so se znašli na obali v bližini izstrelitvenega kompleksa 40, na katerem nameravajo 27. julija s težko nosilno raketo vrste titan 4B izstreliti strogo tajen ameriški vojaški satelit. Kraj dogodka je blizu meje med Kennedyjevim vesoljskim centrom (KSC) in vojaškim letalskim oporiščem Cape Canaveral (CCAS), kjer je vojaški kozmodrom. Do pripetljaja je prišlo južno od izstrelitvenih ramp 39B in 39A, na katerih sta prav zdaj izjemoma že kak teden kar dva ameriška vesoljska raketoplana, Atlantis - odštevanje za njegovo četrtkovo izstrelitev se je začelo danes -, in Discovery, ki bo poletel prihodnji mesec.
Teden vesoljskih obletnic
30. 05. 2001 00.00
Ta teden se bo zvrstilo pet vesoljskih obletnic. Gre za dogodke, ki so jih pred 30 in 35 leti zabeležila sovjetska in ameriška vesoljska plovila in dva ameriška astronavta. Tako je v ponedeljek minilo 30 let od izstrelitve sovjetske sonde Mars 3, ki je leta 1971 prva mehko pristala na Marsu. Enako sondo, Mars 2, so izstrelili devet dni prej, a ji je mehek pristanek spodletel. Na Mars je dostavila le grb in zastavo SZ. Mars 2 je postal umetni satelit rdečega planeta 27. novembra 1971, Mars 3 pa nekaj kasneje. Obe sondi je prehitela ameriška samodejna sonda Mariner 9, ki se je v orbito okoli Marsa utirila 13 dni pred Marsom 2, čeprav šele danes mineva 30 let od njene izstrelitve na Cape Canaveralu, ki se je takrat imenoval Cape Kennedy.
Ruske rakete iz Avstralije
24. 05. 2001 00.00
Predstavniki avstralske in ruske vlade so v sredo v Canberri podpisali sporazum o sodelovanju pri vesoljskih raziskavah. Rusko stran je zastopal direktor ruske vesoljske agencije RAKA Jurij Koptev avstralsko pa minister za gospodarstvo, znanost in naravne vire Nick Minchin. Rusija bo po sporazumu predvidoma v letu 2004 ali 2005 z avstralskega ozemlja izstrelila prvi poslovni satelit. Rusi bodo poskrbeli za nosilne rakete vrste aurora, poslovno plat načrtov pa bodo izvajali Avstralci.
Zarjavele cevi preprečile izstrelitev
17. 05. 2001 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so nameravali v četrtek ob 19.07 po srednjeevropskem času z nosilno raketo delta 2 za ameriško obveščevalno službo NRO (National Reconnaissance Office) izstreliti poskusni telekomunikacijski satelit Geolite (Geosynchronous Lightweight Technology Experiment). Proizvajalec rakete, družba Boeing se je odločila izstrelitev zaradi tehničnih razlogov preložiti za 24 ur.
Natančno utirjenje Panamsata 10
16. 05. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so v torek izstrelili težko rusko nosilno raketo proton K z dodatno stopnjo blok DM, ki je šest ur in 33 minut kasneje za ameriško družbo Panamsat v orbito prehoda v geostacionarno orbito uspešno utirila geostacionarni telekomunikacijski satelit Panamsat 10 (PAS-10).
Izstrelili proton K
15. 05. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so davi ob 3.11 in 30 sekund po srednjeevropskem času s 23. izstrelitvene rampe na 81. izstrelitveni ploščadi izstrelili težko rusko nosilno raketo proton K z dodatno stopnjo blok DM, ki bo za ameriško družbo Panamsat utiril geostacionarni telekomunikacijski satelit Panamsat 10 (PAS-10).
Tito poletel v vesolje
28. 04. 2001 00.00
Po negotovosti glede izstrelitve prvega vesoljskega turista, ki je trajala skoraj do zadnjega dne, so na kozmodromu Bajkonur z izstrelitvene rampe s katere je leta 1957 poletel prvi umetni satelit Sputnik, leta 1961 pa prvi vesoljec Jurij Gagarin ob 9.37 in 30 sekund po srednjeevropskem času le izstrelili vesoljsko ladjo v kateri sta dva ruska kozmonavta in prvi vesoljski turist, Američan Dennis Tito. Poveljnik posadke je Talgat Musabajev, ladijski inženir pa Jurij Baturin.
Indijski G-Sat 1 v prenizki orbiti
27. 04. 2001 00.00
Indijski komunikacijski satelit G-Sat 1, ki so ga s prvo indijsko nosilno raketo vrste GSLV (Geosynchronous Satellite Launch Vehicle) izstrelili 18. aprila, zaradi premajhne količine goriva ni dosegel geostacionarne orbite, je sporočil predsednik indijske vesoljske agencije ISRO dr. Krishnaswamy Kasturirangan.
Prva izstrelitev nosilne rakete v Indiji
18. 04. 2001 00.00
Iz indijskega vesoljskega centra Sriharikota na jugovzhodu države so danes po prvem neuspelem poskusu 28. marca tokrat uspešno v vesolje izstrelili prvo indijsko nosilno raketo GSLV-D1. "To je najpomembnejši trenutek mojega življenja in 30-letnih sanj indijske kozmonavtike," je ob tem dejal vodja indijske organizacije za raziskovanje vesolja ISRO Krišnasvami Kasturirgan.
Polet protona M preložili
06. 04. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur so za davi načrtovano izstrelitev težke nosilne rakete proton M zaradi tehničnih razlogov preložili za najmanj 24 ur. Izstrelitev so nameravali izvesti ob 5.47 po srednjeevropskem času. S pomočjo dodatne raketne stopnje briz M so nameravali utiriti ruski geostacionarni telekomunikacijski satelit Ekran-M.
Pred 35 leti je Luna dobila prvi umetni satelit
01. 04. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so na današnji dan pred 35 leti ob 13. uri in 47 minut po moskovskem času v skladu s programom nadaljnjega raziskovanja Lune, kot je takrat zapisala sovjetska tiskovna agencija TASS, izvedli izstrelitev vesoljske rakete s samodejno vesoljsko postajo Luna 10 proti Luni. Tretjega aprila 1966 so Luno 10 utirili v selenocentrično orbito in tako je sovjetska vesoljska sonda postala prvi umetni satelit Lune.
Izstrelitev nove indijske rakete spodletela
28. 03. 2001 00.00
Na indijskem vesoljskem izstrelišču Sriharikota kakih 100 kilometrov od Madrasa so ob 12.15 popoldne po srednjeevropskem času nameravali prvikrat izstreliti novo močno indijsko tristopenjsko nosilno raketo GSLV-D1. Raketa, visoka 49 metrov in težka 401 tono bi morala v močno eliptično orbito z odzemljem 36.000 in prizemljem 180 kilometrov utiriti poskusni indijski telekomunikacijski satelit G-Sat 1 z maso 1540 kilogramov. Do izstrelitve ni prišlo, ker so po prvih vesteh ob raketi, ki je bila že pripravljena na izstrelitev, tik pred nameravanim vzletom opazili plamene. Zato so motorje v zadnjem trenutku, ko je kazalo, da raketa že vzleta, ugasnili. Eden od raketnih motorjev je domnevno nepričakovano zagorel. Vzroke za težave preiskujejo. Kdaj bo nov poskus izstrelitve ni znano.
Spodletel poskus lansiranja komercialnega satelita
28. 03. 2001 00.00
Indiji je danes spodletel prvi poskus lansiranja eksperimentalnega komercialnega satelita. Lansiranje satelita GSAT-1 v geostacionarno orbito so morali odpovedati zaradi požara na raketi GSLV, s katero naj bi lansirali satelit. Kontrolno središče na izstrelišču Sriharikota v zvezni državi Andhra Pradesh je sporočilo, da so nekaj sekund po začetku postopka izstrelitve ob 11. uri in 17 minut po srednjeevropskem času izstrelitev rakete ustavili zaradi požara na raketi.
Obletnica Zvezdočkinega poleta
26. 03. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so 25. marca pred 40 leti izvedli še zadnji poskus pred poletom prvega človeka v vesolje. Izstrelili so nosilno raketo vostok 8K72K, ki je v orbito okoli Zemlje utirila peto vesoljsko ladjo-satelit v kateri je bila psica Zvezdočka (Zvezdica), pa tudi miši, budra, žabe, mikrobi, seme raznih rastlin in drugi biološko zanimivi objekti. Ladja je 100 minut kasneje pristala 45 kilometrov jugo-vzhodno od Votkinska v SZ.
Mir bo padel v petek
21. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da so v četrtek zjutraj, približno ob 4.00 po srednjeevropskem času, začeli usmerjati rusko orbitalno znanstveno postajo Mir. Tako se je začel program iztirjanja postaje, ki se po trditvi predstavnikov CUP uresničuje uspešno. Usmerjanje so začeli s pomočjo raketnih motorjev za združitev in usmerjanje na samodejni tovorni vesoljski ladji Progres M1-5, ki je združena z Mirom.
Mir bodo iztirjali pet ur in pol
21. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so včeraj sporočili, da bodo podatke o postopku iztirjanja ruske orbitalne znanstvene postaje Mir objavili danes. Vesoljski tiskovni agenciji VTA je od zanesljivega vira te podatke uspelo izvedeti danes. Po usmerjanju položaja postaje s ploščami sončnih celic proti Soncu in polnjenju njenih akumulatorjev v četrtek nameravajo najtežji umetni satelit v zgodovini človeštva s tremi vžigi motorjev samodejne tovorne vesoljske ladje Progres M1-5, ki je združena z Mirom, v petek zjutraj po srednjeevropskem času v petih urah in pol iztiriti.
Titan 4B s satelitom Milstar 2-F1 le poletel
28. 02. 2001 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral so po številnih preložitvah zaradi tehničnih razlogov sinoči ob 22.20 po srednjeevropskem času z izstrelitvenega kompleksa 40 le izstrelili 940 ton težko in 455 milijonov dolarjev vredno ameriško dvostopenjsko nosilno raketo titan 4B. Dve minuti in 45 sekund kasneje sta dogoreli in odpadli štartni raketi na trdno gorivo. Dodatna raketna stopnja centaur bo po koncu tretjega vžiga predvidoma šest ur, 34 minut in 49 sekund po izstrelitvi utirila 800 milijonov dolarjev vreden ameriški vojaški telekomunikacijski satelit 2-F2 z maso 4,5 tone, ki bo imel stalen položaj nad 90. stopinjo zahodne zemljepisne dolžine nad ekvatorjem.
Pred 40 leti sta poletela Veterček in Ogelček
23. 02. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so pred 40 leti izstrelili biološki umetni satelit Kosmos 110 v katerem sta na takrat rekordno dolgo 22-dnevno potovanje okoli Zemlje poletela psa Veterok (Vetrček) in Ugoljok (Ogelček). To je bil prvi vesoljski polet živih bitij v območju radiacijskih pasov.
Švedski Odin uspešno utirjen
20. 02. 2001 00.00
Po poročanju ruskega radia Radio Rosiji je švedski znanstveni satelit Odin, ki so ga na ruskem daljnovzhodnem kozmodromu Svobodni v amurski pokrajini izstrelili z lahko štiristopenjsko rusko nosilno raketo start-1, dosegel načrtovano orbito.
Rusi proti gradnji protiraketnega ščita
04. 02. 2001 00.00
V bavarski prestolnici Münchnu se je končala dvodnevna konferenca o varnostni politiki. Danes je bila v središču pozornosti ruska delegacija, ki ostro nasprotuje postavitvi ameriškega protiraketnega ščita. Argumente za njegovo uresničitev je včeraj predstavil ameriški obrambni minister Rumsfeld.
Vesoljske obletnice v ZDA in Rusiji
31. 01. 2001 00.00
Danes mineva 30 let od izstrelitve ameriške vesoljske ladje s človeško posadko Apollo 14, 35 let od izstrelitve sovjetske samodejne vesoljske sonde Luna 9 ter 40 let od poleta šimpanza Hama. Na današnji dan pred 43 leti po ameriškem lokalnem času pa je poletel tudi prvi ameriški satelit Explorer 1.
Delta 2 uspešno utirila satelit
30. 01. 2001 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so ob 8.55 po srednjeevropskem času z izstrelitvene rampe 17A izstrelili ameriško tristopenjsko nosilno raketo delta 2, ki je 25 minut in 38 sekund kasneje na prehodno eliptično tirnico utirila 50 milijonov dolarjev vreden satelit ameriškega vojaškega letalstva GPS 2R-7.
Kitajska utirila navigacijski satelit
21. 12. 2000 00.00
Kitajska je na izstrelišču Xichang v jugozahodni pokrajini Sečuan z raketo dolgi pohod 3A izstrelila kitajski navigacijski satelit beidou (Bei Dou 2). Kitajska tako namerava dopolniti svoj satelitski navigacijski sistem za določanje položaja, ki ga je začela sestavljati 31. oktobra letos, ko je izstrelila prvi tovrstni satelit.
Izstrelili Ariane 5
20. 12. 2000 00.00
V Gvajanskem vesoljskem središču na izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so ob 1.26 in približno 11 sekund po srednjeevropskem času na začetku 43 minut dolgega izstrelitvenega okna uspešno izstrelili težko evropsko nosilno raketo ariane 5, ki je ponesla v vesolje tri vrste tovora: evropski satelit Astra 2D za luksemburško družbo SES, ameriški satelit GE-8 za družbo Americom in japonsko anteno LDREX japonske vesoljske agencije NASDA.
Izstrelitev ariane 44P ponovno preložili
12. 12. 2000 00.00
Družba Arianespace je sporočila, da so izstrelitev evropske nosilne rakete ariane 44P, ki bi morala poleteti danes ob 23.04 po srednjeevropskem času, zaradi dopolnilnih preverjanj satelita Eurasiasat-1 preložili.
Izstrelitev ariane 44P preložili
08. 12. 2000 00.00
Družba Arianespace je sporočila, da so izstrelitev evropske nosilne rakete ariane 44P, ki bi morala poleteti drevi ob 23.03 po srednjeevropskem času, zaradi dopolnilnih preverjanj opreme rakete preložili za nekaj dni. V tem času bo raketa ostala v premičnem servisnem stolpu. Nov datum izstrelitve bodo sporočili po koncu dopolnilnih del.
Izstrelili delto 2
22. 11. 2000 00.00
V oporišču ameriškega vojaškega letalstva Vandenberg v Kaliforniji so točno ob napovedanem času, to je ob 19.24 po srednjeevropskem času in med samo 22 sekund dolgim izstrelitvenim oknom izstrelili ameriško nosilno raketo srednje moči delta 2, ki je na pot okoli Zemlje ponesla satelit ameriške vesoljske agencije NASA Earth Observing-1 (EO-1), argentinsko-ameriški satelit SAC-C in švedski nanosatelit Munin.
Ariane utirila štiri satelite
16. 11. 2000 00.00
Na evropskem izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so po 24-urni
Zenit-3SL utiril arabski satelit
22. 10. 2000 00.00
Po dveh preložitvah so na Tihem oceanu ob napovedanem času s plavajoče ploščadi Odiseja, ki se nahaja na ekvatorialnem območju z zahodno zemljepisno dolžino 154 stopinj, uspešno izstrelili ukrajinsko - rusko nosilno raketo zenit-3SL. Pospeševalna stopnja DM-SL je 119 minut kasneje za družbo Thuraya Telecommunications iz Združenih arabskih emiratov v začasno eliptično tirnico okoli Zemlje utirila geostacionarni komunikacijski satelit Thuraya-1A.