science
Ecstasy škodi možganskim celicam
02. 10. 2002 00.00
Ecstasy, priljubljena klubska droga, morda poškoduje iste možganske celice, ki so prizadete tudi pri Parkinsonovi bolezni.
Zakaj samice živijo dlje?
28. 09. 2002 00.00
Samci sesalcev so bolj dovzetni za parazite, zato je morda njihova življenjska doba krajša od samic, poudarjajo britanski biologi v strokovni reviji Science in dodajajo, da se lahko ta ugotovitev delno aplicira tudi na ljudi.
Otroški možgani delujejo drugače
04. 06. 2002 00.00
Otroci drugače obdelujejo besede od odraslih. Znanstveniki nevrologi z medicinske fakultete v ameriškem mestu St. Louis so z različnimi metodami skušali ugotoviti podobnosti in razlike med delovanjem možgan odraslih in otrok pri izvajanju različnih jezikovnih vaj.
Alergije posledica pomanjkanja infekcij
23. 04. 2002 00.00
Povečanje števila primerov alergij v industrijskih mestih bi lahko bilo posledica pomanjkanja trajnih infekcij.
Odkrili super kolonijo argentinskih mravelj
17. 04. 2002 00.00
Skupina znanstvenikov iz Švice, Francije in Danske, je v torkovi izdaji publikacije "Proceedings of the National Academy of Science" objavila članek v katerem ugotavlja, da so odkrili največjo kolonijo mravelj do sedaj.
Podelili Pulitzerjeve nagrade
09. 04. 2002 00.00
Podelitev letošnjih nagrad za izjemne dosežke v ameriškem časopisnem novinarstvu je minila v znamenju rekordov. Časnik New York Times je podrl rekord kot časnik, ki je pobral največ, kar sedem, Pulitzerjevih nagrad v enem letu.
Po sledeh skrivnostnega bitja
21. 12. 2001 00.00
Velikanski ligenj, ki je velik 7 metrov in živi 4700 metrov pod morsko gladino, že nekaj časa vznemirja znanstveno srenjo. Razširjen je po vsem svetu od Mehiškega zaliva, Atlantika, Pacifika do Indijskega oceana.
Razpisi ministrstva za šolstvo
24. 11. 2001 00.00
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je objavilo javni razpis za sofinanciranje skupnih slovensko-norveških znanstveno tehnoloških projektov, slovensko-danskih znanstveno tehnoloških projektov ter za sofinanciranje v okviru programa Družabništvo v znanosti.
Zadnjih 30 let najtoplejših v minulem tisočletju
06. 05. 2001 00.00
Zadnjih 30 let 20. stoletja je bilo najtoplejših v drugem tisočletju, v minulem stoletju pa so temperature najhitreje naraščale, so ugotovitve, ki so jih nedavno objavili v reviji Science. Raziskovalci britanske univerze East Anglia, ki so zbrali številne študije o otoplitvi Zemlje, so ugotovili, da je bila povprečna temperatura v zadnjih 30 letih za 0,2 stopinje Celzija višja kot v 11. in 12. stoletju, ki veljata za najtoplejši obdobji prejšnjega tisočletja.
Asteroid pobil 90 odstotkov življenja
25. 02. 2001 00.00
Pred izumrtjem dinozavrov, pred 65 milijoni leti, se je zgodil še bolj uničujoč dogodek milijone let pred tem, ki je povzročil izumrtje 90 odstotkov življenja. V poročilu, ki je izšlo v reviji Science, strokovnjaki trdijo, da je pred 250 milijoni leti –
Seks ostaja skrivnost
17. 10. 2000 00.00
Britanski znanstveniki so ponovno odprli razpravo, zakaj se pravzaprav nekateri organizmi, med njimi seveda tudi človek, razmnožujejo spolno. Evolucijski biologi se že dlje časa ukvarjajo s problemom, zakaj sta se sploh razvila različna spola - brezspolni organizmi se enostavno delijo na dva dela, zakaj se potem sploh "mučiti" s spolnostjo? Doslej je bila glavna hipoteza, da se s spolnim razmnoževanjem med dvema organizmoma iz genoma potomcev izločajo škodljive mutacije genov. Sedaj so po poročanju britanskega BBC, znanstveniki po preučevanju stopenj mutacij pri sorodnih vrstah to teorijo zavrnili. Brezspolni organizem se namreč bolj enostavno in hitreje razmnožuje. Možen vzrok smiselnosti spolnega razmnoževanja je lahko po tej teoriji torej v tem, da preprečuje smrtonosne mutacije v vrsti - del potomcev bo dobil "dobre gene" in jih širil, potomci s "slabimi" geni pa naj ne bi preživeli niti se razmnoževali. Če je ta hipoteza pravilna, potem bi moralo biti spolno razmnoževanje bolj smiselno od brezspolnega le pri večji možnosti mutacij genov. Tako so znanstveniki preučevali kolikšna bi morala biti stopnja mutacij za organizme, da bi se jim "izplačalo" spolno razmnoževati. Rezultati so pokazali, da so stopnje mutacij precej nižje od potrebnih, da pa se organizmi vseeno razmnožujejo spolno - torej teorija o škodljivih mutacijah ne more pojasniti razvoja spolov, je pisalo v reviji Science.
Novi dokazi za globalno segrevanje Zemlje
22. 09. 2000 00.00
Študija, ki jo je objavil ameriški časopis Science, ugotavlja, da vzorci ledu iz globine himalajskih ledenikov dokazujejo, da je bilo 20. stoletje najtoplejše obdobje na območju Himalaje v zadnjem tisočletju. Novo odkritje naj bi bilo še dokaz več v prid trditvam, da se Zemlja segreva, poleg tega pa potrjuje tudi hipotezo o veliki hitrosti taljenja ledenih površin v visokogorju. Vodja raziskave Lonnie G. Thompson je zatrdila, da vzorci ledu jasno kažejo, da se je Zemlja v 20. stoletju segrevala, kar je posledica človekovega delovanja. Ena od avtoric študije, Ellen Mosley-Thompson z državne univerze v Ohiu, pa meni, da je ta podatek zastrašujoč. Skupina strokovnjakov je analizirala vzorce ledu z nekaterih gora v Himalaji na nadmorski višini prek 6000 metrov.
Novosti o odkritju vode na Marsu
24. 06. 2000 15.58
Pod pritiskom javnosti, vznemirjene zaradi govoric o odkritju vode na Marsu, se je ameriška vesoljska agencija NASA odločila pripraviti novinarsko konferenco o tem vprašanju predčasno. Prvotno so nameravali vse uradne izjave dati šele 29. junija, torej sočasno z izidom ameriške znanstvene revije Science, v kateri bo objavljen članek o novem odkritju.
Ameriški raziskovalci ustavili proces staranja
28. 04. 2000 19.13
Ameriški raziskovalci so odkrili nov način kloniranja živali, ki omogoča pomlajevanje ostarelih celic in tako zaustavi proces staranja, je danes na podlagi raziskave družbe Advanced Cell Technologies (ACT) poročala ameriška revija Science.
Poceni superračunalniki IBM in Linuxa
25. 03. 2000 09.45
Iz ameriškega računalniškega velikana IBM so sporočili, da bodo ponudili nov razred poceni superračunalnikov, ki bodo uporabljali Linuxov operacijski sistem. Ameriško združenje NCSA (National Computational Science Alliance) bo uporabilo IBM računalnike pri razvoju nove sofisticirane računalniške mreže, namenjene raziskavam.
Poslej na Mars bolj premišljeno
15. 03. 2000 09.51
Po lanskih dveh neuspelih poletih ameriških samodejnih vesoljskih sond za raziskovanje Marsa naj bi neodvisna komisija za preiskavo Marsovega programa ameriške vesoljske agencije NASA predlagala korenito spremembo načina ameriških raziskav Marsa, ki naj bi vključevala tudi povečanje stroškov.
Nove ugotovitve o mitohondrijskih DNK
11. 01. 2000 08.09
Kaže, da na vrsto DNK, za katero so dolgo mislili, da se prenaša izključno preko matere, vpliva tudi oče, je zapisano v zadnji številki revije Science. Če bo to dokazano, bodo morali znanstveniki ponovno preučiti nekatere osnovne teorije o časovni umestitvi človeške evolucije. Predvidevanja o tem, kdaj se je človek preselil v Azijo in Evropo in celo čas obstoja najstarejše skupne prednice slonijo na spremembah mitohondrijskih DNK, za katere so menili, da jih prenašajo izključno matere. Če se bodo nova predvidevanja, da se ta vrsta DNK prenaša preko obeh staršev, potrdila, bodo morali znanstveniki ponovno preučiti teorije o tem, kdaj se je začela zgodovina človeštva in tudi, kdaj je prišlo do delitve človeških vrst. Ugotovitve znanstvenikov slonijo na statističnih analizah o tem, kako pogosto pride do specifičnih mutacij v mitohondrijskih DNK. Rezultati štirih izmed petih testnih človeških skupin ter ene skupine šimpanzov so nakazali možnost mešanja moških in ženskih vplivov.
Na Haronu našli led
10. 01. 2000 20.52
Ameriška znanstvena revija Science je objavila članek, v katerem astronomi iz Kalifornijskega inštituta za tehnologijo iz Univerze Nevada sporočajo o odkritju kristalne vode in zmrznjenega amoniaka na Haronu, naravnem satelitu planeta Plutona.
Bakterije podobne antarktičnim tudi na Evropi?
15. 12. 1999 08.15
Zadnja številka znanstvenega časnika Science je objavila članek o odkritju preprostih bakterij na Antarktiki, kar naj bi potrjevalo, da tudi na Jupitrovi luni Evropa lahko obstaja življenje.
Našli dokaze o ljudožercih med neandertalci
05. 10. 1999 18.04
Neandertalci, ki so pred približno 100.000 leti živeli v neki jami na jugovzhodu Francije so bili ljudožerci, je dokazala raziskava francoskih in ameriških paleontologov, objavljena v francoski reviji Science. Na okostjih neandertalcev, ki so jih našli leta 1991 v jami Baume de Moula-Guercy kakih 100 kilometrov severno od Marseilla, so namreč našli sledove ugrizov, ki po ocenah znanstvenikov niso posledica kakršnihkoli pogrebnih obredov. Ugotovili pa so tudi, da so bile med človeškimi kostmi pomešane kosti srnjadi. Če torej predvidevamo, da so jelenove kosti ostanki obrokov, moramo enako sklepati tudi za človeške kosti, je teorijo o evropskih neandertalcih pojasnil eden od znanstvenikov.
Planetoid 1998 KY26 se suče z rekordno hitrostjo
17. 08. 1999 08.31
Planetoid z imenom 1998 KY26 se med vsemi znanimi takšnimi nebesnimi telesi, ki krožijo okoli Sonca, najhitreje vrti okoli lastne osi, piše o odkritju hitro sukajočega se planetoida ameriška znanstvena revije Science. Gre za majhno nebesno telo, na katerem traja ''dan'' samo deset minut.
Otroci niso pametnejši zaradi poslušanja Mozartovih skladb
07. 08. 1999 08.26
Ameriška raziskovalca But Steele in John Bruer s fondacie McDonnel v St. Louisu menita, da trditev, da so otroci, če poslušajo skladbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, verjetno le mit. Ta mit o t.i. Mozartovem učinku, na podlagi katerega naj bi poslušanje Mozartovih skladb pripomoglo k hitrejšem razvoju možganov otrok mlajših od treh let, se je bliskovito razširil po objavi dveh študij kalifornijske univerze Irvine iz leta 1993 in 1995. V raziskavah, ki sta vključili srednješolce, so ugotovili, da se nekatere sposobnosti povečajo neposredno po poslušanju Mozartovih klavirskih sonat. Toda po mnenju Steela in Bruerja od poslušanja Mozarta ni nobenega posebnega učinka, saj lahko do istih rezultatov pride ob poslušanju katerekoli glasbe ali pa sploh nobene. Čeprav sta do potankosti ponovila postopek prvih dveh raziskav, nista dobila niti podobnih rezultatov, še več, sploh nista mogla dokazati nobenega tovrstnega učinka Mozartove glasbe. Steelova raziskava je objavljena v julijski številki revije Psychological Science, Bruerjea knjiga Mit prvih treh let (The Myth of the First Three Years) pa bo izšla v kratkem.
Virtualen razred prihodnosti
15. 07. 1999 16.24
Ministrstvo za šolstvo in šport organizira v sklopu programa računalniškega opismenjevanja - popularno imenovanega Ro - tradicionalno letno šolo Ro-CoLoS, ki ima običajno mednarodni značaj. Vsa leta izvaja letno šolo fakulteta za računalništvo in informatiko, vodi pa jo Saša Divjak. Šole Ro-CoLoS se udeležujejo osnovnošolski in srednješolski učitelji ter nadarjeni dijaki. Letošnje, ki je trajala od 5. do 9. julija, se je udeležilo 124 učiteljev in 36 dijakov iz različnih krajev Slovenije. Vseh 160 udeležencev je kljub prostorski oddaljenosti predstavljalo enoten virtualni razred.
Mars je bil nekdaj drugačen planet
10. 03. 1999 11.19
Če bi Mars Pathfinder na rdečem planetu pristal nekaj milijard let prej, bi priletel na popolnoma drugačen planet, morda celo na takšnega, na katerem bi bilo možno življenje, trdijo znanstveniki. Podatki, zbrani po misiji Pathfinderja leta 1997, projekta Mars Global Surveyor in misije Vikingi v 70. letih, kažejo, da je bilo podnebje na Marsu včasih bolj vlažno in toplejše. Zglajene stene, pogoste erozije in oblika razpok sten na mestih, kjer je pristal Pathfinder, kažejo na to, da je bila na Marsu nekoč voda, so zapisali v reviji Science. Po besedah Matta Golombeka, vodje projekta Pathfinder, je težko reči, koliko vode in kako dolgo je bila na tem planetu. ''Če - in to veliki 'če' - je tekoča voda bila stabilna, je to tisti dejavnik, ki je potreben za nastanek življenja.'' Oblike življenja na Marsu so bili verjetno primitivni enocelični organizmi, njihov obstoj pa bi lahko dokazali s preizkusi, s katerimi bi raziskali kemične ostanke, ki so jih pustili za seboj.
Kako se sporazumevajo živali
05. 03. 1999 09.05
Živali se sporazumevajo z zapletenimi vizualnimi in slušnimi sporočili ter s pomočjo voha, pišejo znanstveniki v časniku Science. Z zvijanjem prednjih nog želijo psi pokazati, da bi se radi igrali, trdijo avtorji članka o obnašanju živali. Če pa želijo svoje sporočilo prenesti še bolj jasno, začno psi tudi renčati, kar je zanimivo, saj je sicer renčanje znak nezadovoljstva.
BASF bo sodeloval s švedskim podjetjem za pridelovanje semen
19. 01. 1999 08.59
Kemijski koncern BASF in švedsko podjetje za pridelovanje semen Svaloef Weibull AB nameravata sodelovati prek ustanovitve novega samostojnega podjetja BASF Plant Science v okviru skupine BASF. Hkrati bo BASF kupil 40-odstotni delež ustanovitvenega kapitala švedskega podjetja.
Ptice pevke se učijo med spanjem
30. 12. 1998 08.32
Raziskovanje obnašanja ptic pevk daje odgovore na vprašanja, kako delujejo človeški možgani med spanjem, to pa bi lahko pomagalo ljudem pri učenju, trdijo raziskovalci iz univerze v Chicagu. Raziskave namreč kažejo, da mladi ščinkavci med spanjem ''utrjujejo note'', ki so jih čez dan slišali od staršev. Med dremežem tudi odrasli ščinkavci ponavljajo svoje pesmi. Znanstveniki so svoje izsledke objavili v najnovejši izdaji časopisa ''Science''. Doslej je sicer veljalo prepričanje, da se možgani med spanjem ne odzivajo na zunanje dražljaje. Toda Daniel Margoliash, izredni profesor biologije, je odkril povečano aktivnost, ki se med spanjem pojavlja v delu možganov ščinkavca, ki je povezan s petjem. ''Domnevamo, da ptica med dnevnim petjem zbira informacije o svojih poskusih, pesmih in kakovosti teh pesmi. Morda s pomočjo procesa, ki se odvija ponoči, celo vadi oziroma ponavlja svojo dnevno aktivnost. Po splošnem prepričanju sanje pomagajo pri učenju in sicer tako, da utrjujejo različne osvojene sheme, ki jih posameznik doživlja čez dan'', je še povedal Margoliash.
Tudi opice znajo šteti
27. 10. 1998 07.41
Opice znajo šteti do devet, trdijo znanstveniki newyorške univerze Columbia, kar je v nasprotju s teorijo francoskega filozofa in matematika Renea Descartesa, piše časnik Science.
Mutiranje amazonskega pragozda zaradi onesnaženosti
24. 10. 1998 09.44
Amazonski pragozd, ki mu onesnaževanje in učinek tople grede očitno prija, vpijajoč ogromne količine oglikovega dioksida raste hitreje in višje, piše revija Science. To so ugotovili znanstveniki z univerz v angleškem Leedsu in škotskem Edinburghu, ki so preučevali rast 100.000 dreves amazonskega pragozda, zlasti v Braziliji. ''Upoštevaje vse vire onesnaževanja, izgorevanja goriva in gozdne požare bi moralo biti v zraku danes dvakrat več ogljikovega dioksida, kot ga je zdaj. Zdi se, kot da nekaj vpije milijone ton ogljikovega dioksida iz ozračja vsako leto,'' pravi dr. Jadviner Malhi. To so po mnenju znanstvenikov verjetno drevesa. Rastline potrebujejo ogljikov dioksid za rast in če ga je v zraku več, bi lahko rastle hitreje, kot pognojene, pravi dr. Malhi. Amazonski pragozd naj bi po izračunih znanstvenikov vpil pol milijarde tone ogljikovega dioksida letno. Britanski znanstveniki pa so ugotovili, da se je biomasa pragozda v preteklih treh desetletjih povečala za 17 ton na hektar, kar pomeni, da je vsake pol hektara gozda vpilo še 20 ton ogljikovega dioksida več, je dodal znanstvenik Oliver Philips.
Novo cepivo proti malariji
17. 10. 1998 11.04
Ameriški raziskovalci so izdelali novo cepivo proti malariji, in sicer na osnovi genetskega materiala, piše časnik Science. S cepivom so uspeli pri 20 zdravih osebah doseči odziv imunskega sistema, ki je bil dovolj močan za boj proti različnim oblikam malarije.