sedeža
Umik Američanov iz BiH ni presenečenje
16. 03. 2001 00.00
Ameriška televizija CBS je že včeraj poročala, da so ZDA izdelale načrt, po katerem bi za 80 odstotkov skrčile svoje vojaške sile v Bosni in Hercegovini, ki trenutno štejejo 4.400 vojakov. Glede 5.600 ameriških vojakov v silah KFOR na Kosovu pa naj za zdaj ne bi načrtovali sprememb. Bela hiša je sicer podvomila v točnost poročila CBS, vendar ga ni zanikala.
Prudential prevzema American General
13. 03. 2001 00.00
Britanska zavarovalna skupina Prudential namerava prevzeti družbo American General, ki se ukvarja s finančnimi storitvami. Vrednost prevzema znaša 28,6 milijarde eurov, kot so sporočili s sedeža britanske skupine v ponedeljek, pa namerava Prudential s prevzemom ameriške družbe razširiti svojo paleto finančnih storitev tudi na območje ZDA in Azije.
Vozovnici za polet v vesolje
05. 03. 2001 00.00
Zakonski par z Gibraltarja, ki je želel ostati neimenovan, je za 367.000 dolarjev (približno 84,5 milijona SIT) kupil dve vozovnici za polet z britansko zasebno raketo Thunderbird v vesolje, je poročal britanski radio BBC.
Dokazi o krutih pobojih Čečenov
05. 03. 2001 00.00
Predstavniki neke ruske organizacije za zaščito človekovih pravic so predstavili več fotografij, iz katerih je razvidno, da so ruski vojaki mučili več deset Čečenov, nato pa njihova trupla zmetali v skupinski grob. 48 trupel so pred kratkim odkrili v množičnem grobišču v predmestju čečenske prestolnice Grozni blizu sedeža poveljstva ruskih sil v tej uporniški severnokavkaški republiki.
Drnovšek končuje obisk v Italiji
20. 02. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek je imel včeraj v Rimu neformalno srečanje s prejšnjim predsednikom italijanske vlade in vodjo stranke Levih demokratov Massimom D'Alemo. V zelo prijateljskem vzdušju sta govorila o aktualnih razmerah v Italiji, Evropi in na Balkanu, D'Alema pa je tudi pojasnil svoje poglede na možne izide parlamentarnih volitev, ki bodo v Italiji predvidoma maja.
Rim potrdil podporo Sloveniji
20. 02. 2001 00.00
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek se je drugi dan uradnega obiska v Italiji ločeno srečal z italijanskim predsednikom Carlom Azegliom Ciampijem, predsednikom senata Nicolo Mancinom in kandidatom desnosredinskih strank za novega italijanskega premiera Silviom Berlusconijem. Vsi trije so izrazili zadovoljstvo nad nedavnim sprejetjem zaščitnega zakona za slovensko manjšino, Sloveniji pa zagotovili italijansko podporo pri vstopanju v Evropsko unijo. Premier Drnovšek je obiskal tudi Vatikan, kjer se je srečal z državnim tajnikom Svetega sedeža, kardinalom Angelom Sodanom. Kot je povedal, sta s Sodanom v neformalnem pogovoru ocenila odnose med Slovenijo in Svetim sedežem, o dvostranskem sporazumu o pravnih vprašanjih pa nista podrobneje govorila.
Drnovšek danes v Rimu
19. 02. 2001 00.00
Predsednik vlade Janez Drnovšek je na povabilo italijanskega kolega Giuliana Amata odpotoval na dvodnevni uradni obisk v Rim, kjer ga spremlja tudi zunanji minister Dimitrij Rupel. Poleg srečanja z Amatom ima Drnovšek na programu pogovore s predsednikom republike Carlom Azegliom Ciampijem, s predsednikoma poslanske zbornice in senata Lucianom Violantejem in Nicolo Mancinom, pa tudi z državnim tajnikom Svetega sedeža Angelom Sodanom.
ZLSD o sprejetju zaščitnega zakona
16. 02. 2001 00.00
Sprejetje zaščitnega zakona za Slovence v Italiji je krona prizadevanj ne le slovenske diplomacije in politike, ampak posebej tudi poslancev ZLSD, je na današnji novinarski konferenci strankine poslanske skupine menil podpredsednik ZLSD Aurelio Juri. Poudaril je, da je bila ZLSD med prvimi strankami, ki so spoznale, da je treba v prizadevanja za sprejetje zakona nujno vključiti tudi intenzivno lobiranje pri italijanskih strankah, ki so o tem odločale. Če bi se tovrstnega lobiranja dovolj zgodaj in ne le "pet minut pred dvanajsto" enako lotile tudi druge slovenske stranke, bi bil zakon po Jurijevih besedah zagotovo sprejet že lani in brez " tolikšnega napenjanja živcev".
Nove demonstracije v podporo Norcu
13. 02. 2001 00.00
Zaradi napovedi o aretaciji upokojenega hrvaškega generala Mirka Norca so tudi za ta teden napovedani protesti v nekaterih hrvaških mestih. Združenja hrvaških veteranov in vojnih invalidov bodo danes organizirala proteste v Vinkovcih, jutri v Puli in v četrtek v Zagrebu, in sicer v središču mesta na Markovem trgu, kjer sta sedeža hrvaškega sabora in vlade.
IMF Argentini odobril nov kredit
14. 01. 2001 00.00
Mednarodni denarni sklad (IMF) je Argentini odobril nov kredit v višini treh milijard ameriških dolarjev, da bodo v tej južnoameriški državi lažje premagali gospodarske težave in premostili finančno krizo, so v petek sporočili iz sedeža IMF.
Jose Cura se je opravičil
28. 12. 2000 00.00
Argentinski tenorist Jose Cura se je opravičil občinstvu v madridskem gledališču Teatro Real, ker jih je užalil, potem ko so ga izžvižgali. Tenorist je dejal, da spoštuje demokratično pravico svobode mišljenja, vendar je obenem zahteval, naj občinstvo to pravico uveljavlja na dnevni svetlobi, ne v zatemnjenem gledališču, in pri tem upošteva določene kriterije. Dodal je, da je preprosto, vendar skrajno nepošteno izžvižgati pevca iz udobnega sedeža v temni dvorani.
Zmaga kanadskih liberalcev
28. 11. 2000 00.00
- Kanadska Liberalna stranka premiera Jeana Chretiena bo že tretjič zapored oblikovala vladno koalicijo, saj je na ponedeljkovih predčasnih parlamentarnih volitvah po dokončnih podatkih, ki so jih danes objavili kanadski mediji, dobila 173 od skupno 301 sedeža v predstavniškem domu parlamenta. V primerjavi s prejšnjim sklicem parlamenta so liberalci pridobili 12 mandatov.
V Kanadi volijo parlament
27. 11. 2000 00.00
V Kanadi potekajo predčasne parlamentarne volitve. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da lahko premier Jean Chretien računa z večinsko podporo svoje Liberalne stranke in tako s tretjim mandatom. Chretienova Liberalna stranka je bila že na zadnjih volitvah leta 1997 z 38,5 odstotka glasov najmočnejša in je na podlagi volilnega prava s 161 od 301 poslanskega sedeža dobila tudi absolutno večino. Institut za javnomnenjske raziskave Zogby napoveduje stranki na tokratnih volitvah 41 odstotkov glasov, nekatere druge raziskave pa celo 43 odstotkov. Neuradne izide volitev, na katerih bo 20 milijonov volilcev med 1808 kandidati iz petih velikih strank izbiralo 301 poslanca, je mogoče pričakovati v noči na torek. V nasprotju z ZDA v Kanadi pred zaprtjem volišč v vseh časovnih pasovih ni dovoljeno objavljati nobenih ocen rezultatov.
Na Bledu odkrili spominsko obeležje
25. 11. 2000 00.00
V spomin na švedskega krajinskega arhitekta Carla Gustava Svenssona, ki je konec prejšnjega stoletja zasnoval in zasadil osrednji park okoli sedeža sedanje občine na Bledu, so dopoldne v blejskem parku na Cesti svobode blizu hotela Park odkrili spominsko obeležje. Po odkritju obeležja je bila v hotelu Jelovica okrogla miza z naslovom Blejski parki nekoč, danes in jutri.
Konvencija o prepovedi otroškega dela
19. 11. 2000 00.00
Konvencija o prepovedi najhujših oblik izkoriščanja dela otrok je danes stopila v veljavo. Konvencijo, ki so jo junija 1999 sprejeli v okviru Mednarodne organizacije za delo (ILO), je ratificiralo 49 držav od 175 držav članic te organizacije, so sporočili s sedeža ILO v Ženevi.
V bombardiranju ubit nemški zdravnik
16. 11. 2000 00.00
Izraelski vojaški helikopterji so pozno sinoči odvrgli tri rakete na poslopje sedeža gibanja Fatah palestinskega voditelja Jaserja Arafata v Hebronu na Zahodnem bregu, so danes povedali očividci. Po njihovih navedbah je bilo poslopje v času napada prazno. Izraelska vojska se za zdaj še ni odzvala na te informacije. V izraelskem bombardiranju palestinskega kraja Beit Jala blizu Betlehema pa je bil v noči na četrtek ubit nemški zdravnik Harry Fisher, je poročala agencija AFP. Izraelski premier Ehud Barak je v današnjem pogovoru za izraelski vojaški radio na vprašanje o možnosti tristranskega srečanja s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom in ameriškim predsednikom Billom Clintonom dejal, da "niso niti blizu takšnemu srečanju". Barak je dejal, da v sedanjih razmerah na območju ni možnosti za resne pogovore. Barak je minuli mesec zahteval prekinitev mirovnih pogovorov s Palestinci, pri čemer je zatrdil, da jih Izrael ne bo nadaljeval, dokler se ne bo končalo večtedensko nasilje na območju, v katerem je doslej umrlo najmanj 227 ljudi, večina Palestincev. Barak je v pogovoru na radiu še dejal, da je Izrael v zadnjih dneh do nadaljnjega zamrznil prenos sredstev, ki jih dolguje palestinskim avtonomnim oblastem. V skladu z gospodarskimi sporazumi, sklenjenimi leta 1995 v Parizu, se je Izrael obvezal, da palestinskim oblastem izplača carinske in druge takse. Te so morali Palestinci plačati za izdelke, ki potujejo na palestinska območja prek izraelskega ozemlja.
Eskalacija izraelskega nasilja
16. 11. 2000 00.00
Dan po tem, ko je Fatah (radikalno jedro Arafatove Palestinske osvobodilne organizacije) pozvalo Palestince na vsesplošni odpor proti Izraelu, so izraelski helikopterji raketirali poslopje sedeža gibanja Fatah palestinskega voditelja Jaserja Arafata v Hebronu. Po izjavah očividcev je bilo poslopje v času napada prazno, vendar so bili v sosednjih stavbah ranjeni trije Palestinci, hiše pa uničene. Predstavniki izraelske vojske so potrdili, da so opravili štiri helikopterske napadena tarče v mestih Tulkarm, Salfit in Hebron, prav tako pa tudi skladišče eksploziva v Jerihu. V izraelskem bombardiranju palestinskega kraja Beit Jala blizu Betlehema pa je bil v noči na četrtek ubit nemški zdravnik Harry Fisher.
Protest kosovskih Albancev
13. 11. 2000 00.00
Več deset tisoč kosovskih Albancev se je danes v središču Prištine pridružilo svojcem kosovskih Albancev, zaprtih v srbskih zaporih, ki že šesti dan zapirajo glavno ulico v Prištini in zahtevajo izpustitev svojih najbližjih. Protestniki so se v mirnem sprevodu sprehodili mimo nacionalnega gledališča do sedeža uprave ZN v pokrajini. Po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) je v srbskih zaporih zaprtih še približno 800 kosovskih Albancev.
Predvolilna mrzlica v ZDA
05. 11. 2000 00.00
Demokratska in Republikanska stranka se bosta 7. novembra podali v boj za osvojitev večine v obeh domovih ameriškega kongresa, od katere bo odvisna tudi zmožnost uresničevanja predvolilnih obljub obeh glavnih predsedniških kandidatov - Georga Busha in Ala Gora. Republikanci imajo v 100-članskem senatu 54 sedežev,
Zasedanje sinode rimskokatoliške cerkve
04. 11. 2000 00.00
V Zavodu sv. Stanislava se nadaljuje drugo zasedanje sinode rimskokatoliške cerkve na Slovenskem. Okrog tristo predstavnikov iz vseh treh slovenskih škofij je dopoldne končalo z obravnavo sinodalnega dokumenta, ki bo, kot je dejal ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode, po dokončni obravnavi in potrditvi na ravni Slovenske škofovske konference ter na koncu še Apostolskega sedeža oblikoval podobo Cerkve v prihodnjih desetletjih.
ZRJ zaprosila za sprejem v ZN
30. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je kot gost osrednjega dnevnika Televizije Srbija poudaril, da ZR Jugoslavija obstaja, da jo je mednarodna skupnost ob njenem nastanku leta 1992
Za referendum v Črni gori
30. 10. 2000 00.00
V črnogorski prestolnici so ustanovili nevladno organizacijo Državljanska pobuda, katere naloga naj bi bilo zbiranje podpisov za peticijo, ki naj bi jo poslali domačim in mednarodnim državnim subjektom, v njej pa naj bi zahtevali, da morajo o državnem statusu Črne gore pred kakršnimkoli dogovorom s Srbijo odločiti njeni prebivalci na referendumu, poročajo črnogorski mediji.
V spopadih najmanj 14 mrtvih
26. 10. 2000 00.00
Privrženci Ljudske fronte Slonokoščene obale (FPI) zmagovalca nedeljskih predsedniških volitev v državi Laurenta Gbagba in skrajneži iz vrst Republikanskega združenja (RDR) nekdanjega premiera Alassana Uattare, ki zahteva razpis novih volitev, so se danes spopadli v več mestih po državi. V abidjanski četrti Abobo je bilo med nemiri ubitih najmanj 14 ljudi, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal predsednik državnega islamskega sveta imam Idris Kudus.
Delni uradni rezultati volitev
16. 10. 2000 00.00
Po podatkih Republiške volilne komisije je od 1.586.828 volilnih upravičencev glasovalo 1.111.013 oziroma 70,01 odstotka volivcev. Oddanih je bilo 1.110.952 glasovnic, neveljavnih je bilo 36.822 glasovnic.
Zagožen se je srečal s papežem
04. 10. 2000 00.00
Predsednik SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Franc Zagožen se je danes v Vatikanu udeležil splošne avdience pri papežu Janezu Pavlu II. in se nato z njim tudi osebno srečal. Zagožen se je svetemu očetu zahvalil za vso dosedanjo naklonjenost samostojni državi Sloveniji in ga zaprosil tudi za nadaljnjo podporo pri prizadevanjih Slovenije za enakopravno vključevanje v družino evropskih držav. Sinoči se je prvak SLS+SKD sestal na delovni večerji s predstavniki Slovencev, ki živijo v Rimu, so sporočili s sedeža omenjene stranke.
V Beogradu promet ohromljen
02. 10. 2000 00.00
V Srbiji se je davi začela splošna stavka in državljanska neposlušnost h kateri je pozvala Demokratična opozicija Srbije (DOS).Ob vzpodbujanju množic je danes več avtoprevoznikov blokiralo najpomembnejše vpadnice v Beograd, tako da je promet v prestolnici ZRJ močno oviran. V Požegi je zaradi stavke železničarjev zaustavljen železniški promet na progi Beograd-Bar.
Po neuradnih izidih zmaga Koštunice
26. 09. 2000 00.00
Na nedeljskih predsedniških in parlamentarnih volitvah v ZRJ je po zadnjih, neuradnih izidih, ki jih je objavila Demokratična opozicija Srbije (DOS), zmagal kandidat DOS Vojislav Koštunica, ki je zbral 54,6 odstotka glasov. Sedanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je po 97,5 odstotka obdelanih glasovnic dobil 35,01 odstotka glasov jugoslovanskih volilcev.
Bajuk danes na sedežu EU in NATO
19. 09. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je danes na delovnem obisku v Bruslju, kjer bo obiskal sedeža Evropske unije in
Panić s Kučanom o prihodnosti Srbije
08. 09. 2000 00.00
Slovenski predsednik Milan Kučan se je ob robu vrha tisočletja na sedežu OZN v New Yorku srečal tudi z nekdanjim premierom ZR Jugoslavije Milanom Panićem, s katerim sta razpravljala o prihodnosti Srbije po skorajšnjih volitvah ter o tem, kaj je mogoče s skupnimi napori storiti, da bi na volitvah zmagala demokratična opozicija.
V New Yorku srečanje Hatami-Albright
05. 09. 2000 00.00
Po dolgoletni ohladitvi odnosov med Washingtonom in Teheranom sta se pred vrhom tisočletja v New Yorku danes srečala ameriška državna sekretarka Madeleine Albright in iranski predsednik Mohamed Hatami. Govorila sta predvsem o pripravah na srečanje med Hatamijem in ameriškim predsednikom Billom Clintonom, ki bo še ta teden. Generalni sekretar ZN Kofi Annan je srečanje Albrightove in Hatamija komentiral z besedami "led se tali." Dodal je še, da se državi premikata v pravilno smer.