seje
Dogovor med vlado in SAS
19. 09. 2000 00.00
Sindikat avtoprevoznikov Slovenije (SAS) bo do četrtkove redne seje vlade ustavil vse aktivnosti v zvezi s protestno zaporo cest za tovorni promet. To sta se na včerajšnjem sestanku v prostorih ministrstva za promet in zveze dogovorila vodji pogajalskih skupin vlade in SAS, državni sekretar za prometno politiko Peter Verlič in predsednik predsedstva SAS Štefan Kocjančič.
Bajuk na obisku v Posočju
17. 09. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je ob zaključku nekaterih večjih del pri obnovi profane in sakralne kulturne dediščine dopoldne obiskal Posočje. Kot je povedal ob tej priložnosti, je zadovoljen z dosedanjo obnovo po potresu pred več kot dvema letoma, ki pa še zdaleč ni končana. V Posočju sta ga spremljela tudi minister za okolje in prostor Andrej Umek in minister za kulturo Rudi Šeligo.
Lufthansa napoveduje prevzem Eurowingsa
16. 09. 2000 00.00
Nemška letalska družba Lufthansa je sporočila, da namerava prevzeti Eurowings, tretjo v Nemčiji največjo letalsko družbo.
Vlada povišala zdravniške plače
15. 09. 2000 00.00
Stavke zdravnikov kot kaže ne bo, saj je vlada včeraj podpisala aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, po kateri se bodo plače zdravnikov letos dvignile za 11,7 odstotka in za enak delež v prihodnjem letu. Zdravniški sindikat Fides je z vladno odločitvijo zadovoljen, vendar pa stavke zaenkrat še niso odpovedali.
Podobnik o delu slovenskega parlamenta
14. 09. 2000 00.00
Predsednik DZ Janez Podobnik ni izključil možnosti, da po 15. septembru, ko bo državni zbor prenehal z delom, ne bo več parlamentarnega zasedanja. Predsednik DZ je dejal, da bi bil v primeru zahteve 23 poslancev po sklicu izredne seje v naslednjih tednih dolžan o tem predlogu razmisliti. Vendar sam takšnega predloga ne bo podprl. Glede možnosti, da bo DZ še v tem mandatu obravnaval interpelacijo o delu zunanjega ministra, je Podobnik v pogovoru za POP TV dejal, da vodje poslanskih skupin nad tem predlogom niso bili navdušeni.
Odbor za gospodarstvo za sprejem azbestnega zakona
12. 09. 2000 00.00
Odbor DZ za gospodarstvo je na današnji seji brez razprave potrdil predlog novele zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno. Zakon je predviden za sprejem po hitrem postopku. Pred koncem seje, pod točko razno, pa so člani odbora soglašali še s predlogom Benjamina Henigmana (SLS+SKD), naj se predlog zakona uvrsti med prvih pet točk naslednje seje DZ, ki se začne jutri. Spričo zajetnega dnevnega reda 55. redne seje DZ namreč obstaja bojazen, da poslanci zakona ne bi utegnili sprejeti.
Podprli sklepe OMO o Avnoju
12. 09. 2000 00.00
Koordinacija predsednikov parlamentarnih strank je na včerajšnji seji v odsotnosti predstavnika SDS podprla sklepe odbora DZ za mednarodne odnose (OMO) v zvezi z Avnojskimi sklepi in odnosi z Avstrijo. Kot je pojasnil predlagatelj sklica seje, prvak ZLSD Borut Pahor, so navzoči dosegli soglasje o podpori sklepom OMO, predvsem tistim, da se Slovenija z Avstrijo ne sme pogovarjati o odpravi Avnojskih sklepov in da zunanjepolitičnih tem zaradi nacionalnih interesov ne gre izkoriščati za predvolilne teme.
DZ tudi med volilno kampanjo
11. 09. 2000 00.00
Generalna sekretarka vlade Verica Trstenjak je članom kolegija predlagala, da bi DZ poleg načrtovane 55. izredne seje, ki se bo začela to sredo, opravil še eno izredno zasedanje. Na njem pa bi poslanci ob zakonskih prioritetah v zvezi s prevzemanjem pravnega reda EU obravnavali še interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za zunanje zadeve Lojzeta Peterleta ter odločali o vladnem predlogu za spremembo ustave v zvezi z novim načinom oblikovanja vlade po volitvah.
Člani VS podprli reforme
08. 09. 2000 00.00
Voditelji držav članic Varnostnega sveta Združenih narodov so na seji med vrhom tisočletja v New Yorku sprejeli izjavo v kateri so izrazili potrebo po utrditvi osrednje vloge ZN v mirovnih operacijah in se strinjali, da so glede izvajanja teh potrebne korenite reforme. Delovno gradivo za voditelje 15 držav je bilo poročilo skupine strokovnjakov, ki so po naročilu generalnega sekretarja ZN Kofija Annana izpostavili pomanjkljivosti in predlagali izboljšave glede mirovnih operacij.
Vlada Gorenju 610 milijonov
07. 09. 2000 00.00
Vlada je na današnji seji sklenila, da bo velenjskemu Gorenju, kateremu je v nedeljo pogorel obrat galvanizacije, do konca leta v več mesečnih obrokih zagotovila skupaj 610 milijonov tolarjev pomoči. Pretežni del zneska bo lahko zagotovilo ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ostalo pa ministrstvi za delo ter za finance, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za gospodarske dejavnosti Jože Zagožen. O tem, kako zbrati potrebni denar, morajo vsa tri ministrstva vlado obvestiti do naslednje seje čez teden dni, ko bodo ministri preučili tudi možnost, da bi država od Gorenja odkupila delnice, ki jih je pred časom kupilo od Kapitalske družbe. Državna pomoč bo namenjena za pokritje osebnih dohodkov in drugih stroškov dela za 246 delavcev, ki so bili zaposleni v pogorelem objektu in za 15 odstotkov vseh zaposlenih do konca tega leta. Vodstvo namreč pričakuje, da bo po novem letu lahko poiskalo rešitev za prerazporeditev teh ljudi. O morebitni dodatni državni pomoči Gorenju pa se bodo pogovarjali potem, ko bo vodstvo podjetja vladi predstavilo program izgradnje nove tovarne. Vlada je za vodenje pogovorov z Gorenjem zadolžila ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ki bo preučilo tudi potrebo po sprejemu posebnega interventnega zakona. V Gorenju po požaru pričakujejo približno 15-odstotni izpad celotne proizvodnje na vseh ostalih programih. Poleg 266 delavcev, ki so za najmanj leto dni izgubili delo, bo tako požar prizadel še 4900 delavcev, posredno, če prištejemo še trgovino in odvisne aktivnosti, pa 7200 ljudi. Prek dobaviteljev in kooperantov je na sistem Gorenja vezanih približno 35.000 ljudi po vsej Sloveniji, zato bi morebitna zaustavitev celotnega sistema lahko imela zelo hude posledice, je ocenil Zagožen.
Končana seja Slovenskega demokratičnega foruma
07. 09. 2000 00.00
Vprašanje učinkovitosti in politizacije državne uprave je bila rdeča nit včerajšnje druge problemske seje Slovenskega demokratičnega foruma. Govorniki so med drugim opozorili tudi na potrebo po iskanju soglasja pri razvojnih konceptih Slovenije. Sopredlagatelj nastanka foruma je bila zunajparlamentarna Demokratska stranka Slovenije, ki je prevzela obvezo, da bo izhodišča in sugestije foruma vgrajevala v svoje delovanje. Forum želi vplivati na politični razvoj države ter skozi znanje in odpiranje pomembnih tem pomagati ustvarjati javno mnenje glede razvojnih projektov in iskanja velikega soglasja na razvojnih konceptih države.
Poslanska nepokorščina
06. 09. 2000 00.00
Poslanci v državnem zboru danes kljub temu, da jih je velika večina sedela v svojih klopeh, niso uspeli glasovati o zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Večina poslancev preprosto ni potrjevala svoje prisotnosti in zavrelo je celo predsedniku zbora Janezu Podobniku. Zagrozil je celo, da se bo odpovedal vodenju sej, če se bo nepokorščina poslancev nadaljevala.
Seja biroja Liberalne internacionale
02. 09. 2000 00.00
Na povabilo Liberalne demokracije Slovenije (LDS) je potekala v Ljubljani seja biroja Liberalne internacionale (LI). Ena izmed glavnih tem seje biroja Liberalne Internacionale (LI) je bila priprava na kongres, ki bo konec oktobra v kanadskem mestu Ottawa. Konkresa LI se bo udeležil tudi predsednik LDS Janez Drnovšek, ki je tudi podpredsednik LI, je povedal Dimitrij Rupel. Na kongresu, na katerem pričakujejo od 300 do 400 udeležencev, bodo natančneje oblikovali stališča LI zlasti do procesov globalizacije, je povedala predsednica biroja Annemie Neyts Uyttebroec.
Srečanje Orbana in Bajuka
02. 09. 2000 00.00
Na gradu Strmol sta se danes na delovnem kosilu srečala predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk in njegov madžarski kolega Viktor Orban, ki se je pred tem kot predsednik stranke FIDESZ udeležil seje biroja Liberalne internacionale v Ljubljani. Kot je po srečanju izjavil premier Bajuk sta se sogovornika pogovarjala o vprašanjih, ki so pomembna za obe državi in o prihodnjem sestanku trilaterale, ki bo 13. septembra v Budimpešti.
Italija uvedla posebne vizume
01. 09. 2000 00.00
Odnosi z Avstrijo bi morala biti tudi osrednja točka današnje seje slovenske vlade, a so obravnavo te problematike prestavili za teden dni. Naša druga soseda, Italija pa je včeraj uvedla posebne vizume za nekatere slovenske državljane. Omejitev vstopa velja le za podjetja ali posameznike, ki se v Italiji ukvarjajo s pridobitveno dejavnostjo.
Aktivnosti Nove Slovenije
25. 08. 2000 00.00
Stranka predsednika slovenske vlade Andreja Bajuka je včeraj formalno ustanovila svet stranke, pospešeno pa ustanavlja tudi občinske odbore po vsej Sloveniji. Doslej so jih ustanovili že več kot 20, zadnjega pred dvema dnevoma, odbor Mežiške doline na Prevaljah. Tam je bil tudi predsednik stranke Andrej Bajuk, ki je med drugim poudaril, da Slovenija potrebuje novo politično opcijo, v kateri bodo lahko ljudje sodelovali in se v njej prepoznali.
Jovanović obsodil zaprtje livarne
23. 08. 2000 00.00
Odpravnik poslov predstavništva ZRJ pri ZN Vladislav Jovanović je na novinarski konferenci obvestil javnost o svoji zahtevi po sklicu izredne seje Varnostnega sveta ZN zaradi nasilnega zaprtja livarne v Trepči 14. avgusta. Vojaki KFOR so livarno zaprli, potem ko je bilo ugotovljeno, da v ozračje spušča dvestokrat večje količine svinca od dovoljene. Jovanović je zavzetje livarne primerjal z bančnimi ropi iz hollywoodskih vesternov. Menil je, da je pri tem šlo v resnici za pomoč civilnega upravitelja na Kosovu Bernarda Kouchnerja in misije UNMIK "kosovskim teroristom albanske narodnosti", ki po Jovanovićevih besedah nameravajo s Kosova pregnati vse Srbe. Po njegovem je bil strateški cilj Kouchnerja in tistih, ki stojijo za njim »
Polovica ministrov na dopustu
16. 08. 2000 00.00
Ministri so že pred časom napovedali, da vlada letošnje poletje ne bo imela počitnic, ker da je treba sprejeti proračun ter pospešiti usklajevanje evropske zakonodaje. No, kljub temu pa se je na dopust, krajši ali daljši dopust odpravilo kar nekaj ministrov.
SDF na drugi javni seji
12. 08. 2000 00.00
Člani Slovenskega demokratičnega foruma (SDF) se bodo 24. avgusta v Mariboru sešli na drugi javni seji. Kot so se dogovorili na četrtkovem pripravljalnem sestanku, naj bi omenjeno sejo namenili iskanju soglasja na razvojnih konceptih Slovenije, poseben poudarek pa naj bi namenili položaju posameznika in naroda pri lastnem umeščanju v mednarodni globalizacijski proces. Kot je v imenu organizacijskega odbora zapisal Miroslav Marc, se bodo na srečanju ob vprašanju racionalizacije in učinkovitosti državne uprave skušali vprašati tudi to, zakaj so evropske majhne države po pravilu uspešne, ob tem pa se bodo dotaknili tudi problema, kako preprečiti popoln razkol na dva sovražna tabora. Javne seje SDF naj bi se kot uvodničarji predvidoma udeležili France Bučar, Jože Mencinger, Spomenka Hribar, Lojze Sočan, Rajko Pirnat, Ignac Golob, Marko Kos, Gorazd Drevenšek in Ivan Bizjak.
Rekorden znesek deviznih rezerv
01. 08. 2000 08.54
Skupne devizne rezerve Hrvaške narodne banke (HNB) so na dan 27. julija letos znašale 3,537 milijarde ameriških dolarjev, kar je rekorden znesek deviznih rezerv. V primerjavi z julijem lani so devizne rezerve Hrvaške narodne banke porasle za 28,37 odstotka.
Rezerve Hrvaške 3,53 milijarde USD
31. 07. 2000 11.53
Skupne devizne rezerve Hrvaške narodne banke (HNB) so na dan 27. julija letos znašale 3,537 milijarde ameriških dolarjev, kar je rekorden znesek deviznih rezerv. V primerjavi z julijem lani so devizne rezerve Hrvaške narodne banke porasle za 28,37 odstotka. Okrepljeno povpraševanje poslovnih bank po kunah se je iz predsezone preneslo še v sezono. Tako je HNB v zadnjih dveh mesecih od poslovnih bank odkupila 158,87 milijona ameriških dolarjev, piše zagrebški Vjesnik, sklicujoč se na sporočilo s seje sveta HNB. Devizne rezerve hrvaške centralne banke so januarja letos znašale 2,85 milijarde ameriških dolarjev. Februarja so bile nekaj manjše, 2,8 milijarde USD, od marca, ko so znašale 2,92 milijarde USD, pa so se samo še vzpenjale: aprila so dosegle 2,94 milijarde, maja 3,1 milijarde in junija 3,23 milijarde USD.
Datumu volitev je znan
28. 07. 2000 17.21
Po sredinem ločenem posvetovanju predsednika republike Milana Kučana s predsednikoma državnega zbora in vlade, Janezom Podobnikom in Andrejem Bajukom, ter prvaki parlamentarnih strank o dnevu razpisa in o dnevu glasovanja na letošnjih državnozborskih volitvah, je predsednik Kučan včeraj predstavil svojo odločitev o razpisu jesenskih volitev.
Zbiranje podpisov za novo stranko
28. 07. 2000 15.48
Politični boj na desnici za glasove volivcev se nadaljuje. Svet SLS + SKD - Slovenska ljudsk stranka je včeraj sklenil ponovno povabiti guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja, da se jim pridruži. Bajuk, Peterle in njuni somišljeniki pa so že pričeli zbirati podpise za ustanovitev nove krščanskodemokratske stranke.
Danes v državnem zboru
27. 07. 2000 14.35
DZ je po skrajšanem postopku sprejel novelo zakona o evidenci volilne pravice, nato pa prešel na včeraj prekinjeno prvo obravnavo predloga zakona o vodah. Z novelo zakona o evidenci volilne pravice, ki sta jo vložila poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti Maria Pozsonec in Roberto Battelli, je DZ določil merila, po katerih bodo komisije italijanske in madžarske samoupravne narodne skupnosti odločale o vpisu volivcev v posebni volilni imenik državljanov, pripadnikov avtohtone narodne skupnosti. Pripadnost narodni skupnosti se ugotavlja na podlagi izjave posameznika oziroma na podlagi vpisa v volilni imenik na zadnjih volitvah.
Mnenja o predlogu zakona se razhajajo
26. 07. 2000 14.09
Komisija državnega zbora za nadzor lastninskega preoblikovanja je danes obravnavala predlog zakona o privatizaciji državnega premoženja (ZLDP) - druga obravnava. Poslanci so sklenili, da naj predlagatelj drugo obravnavo zakona izpelje v okviru druge seje, poslanci, poslanske skupine in posamezniki pa bodo svoja dopolnila vladi poslali najkasneje do 20. avgusta. Matični odbor, torej komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja, naj bi dopolnila zakona znova obravnaval konec avgusta.
Danes o spremembi 80. člena ustave
25. 07. 2000 16.31
Kolegij predsednika DZ Janeza Podobnika je na včerajšnji seji odločil, da bo državni zbor na današnji 53. izredni seji kot prvo točko obravnaval ustavni zakon o dopolnitvi 80. člena ustave. Uvrstitvi te točke na dnevni red jutrišnje izredne seje sta nasprotovala predstavnika poslanskih skupin SNS Sašo Peče in SDS Janez Mežan. Peče je menil, da bi bilo potrebno o ustavnih spremembah pripraviti javno predstavitev mnenj, Mežan pa, da rešitev, ki jo prinaša ustavna sprememba, ni primerna. Predsednik DZ pa je v zvezi s tem dodal, da ni bil seznanjen z nobenimi uradnimi napovedmi o morebitnem zbiranju podpisov poslancev za naknadni potrditveni referendum.
Skupščina ZRJ sprejela volilne zakone
24. 07. 2000 21.12
Oba domova skupščine ZRJ sta na današnjem izrednem zasedanju po pričakovanjih sprejela vse štiri volilne zakone, ki temeljijo na dopolnilih jugoslovanske ustave. Slednje je zvezna skupščina sprejela 6. julija. Danes sprejeti zakoni o volitvah in mandatu jugoslovanskega predsednika omogočajo sedanjemu predsedniku ZRJ Slobodanu Miloševiću, da znova kandidira, po prejšnjem zakonu pa take možnosti ni imel, saj mu je dopuščal samo en, štiriletni mandat, ki bi se mu iztekel prihodnje leto.
O spremembi ustave
22. 07. 2000 16.20
Državni zbor bo v torek, 25. julija, pričel 53. izredno zasedanje na katerem bo odločal o spremembi ustave in s tem povezano o podrobnejši opredelitvi proporcionalnega volilnega sistema v temeljnem državnem aktu, na dnevnem redu bo tudi t.i. sveženj evropske zakonodaje, s predhodne 52. izredne seje pa bodo prenesli na novo plenarno sejo še šest zakonov.
Preložitev seje t.i. Pukšičeve komisije
21. 07. 2000 19.44
Preiskovalna komisija DZ o sumu zlorabe javnih pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja in privatizacije nekdanje družbene lastnine, ki jo vodi Franc Pukšič (SDS), bo končno poročilo o opravljenem delu obravnavala prihodnji teden, in sicer v torek, 25. julija, popoldan.
7. vladna seja nič več skrivnost
21. 07. 2000 19.06
Vlada je danes le umaknila oznako zaupnosti iz magnetograma svoje 7. seje pred tednom dni, ki jo je v odsotnosti predsednika vlade vodil Janez Janša. Izpis najbolj vročega dela seje, to je razprave o nastali situaciji v državnem zboru glede ustavnih sprememb, je znova pokazal na morebitno razpoko, ki zeva med partnericama vladajoče koalicije.