senat
Mancino odgovoril Kučanu
25. 11. 2000 00.00
Predsednik italijanskega senata Nicola Mancino je v odgovoru na pismo, ki mu ga je v zvezi z zaščitnim zakonom za Slovence v Italiji 13. novembra poslal slovenski predsednik Milan Kučan, zapisal, da ni pogojev, da bi senat sprejel zakon pred začetkom razprave o proračunu.
Bajuk pozdravil sprejem ZRJ v SEP
25. 11. 2000 00.00
Slovenski premier Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle sta sodelovala na vrhu SEP v Bduimpešti, na katerem so kot 17. državo v članstvo sprejeli ZRJ. Bajuk je pozdravil sprejem ZRJ kot ene od naslednic nekdanje Jugoslavije v SEP. Obenem je pozdravil odločitev jugoslovanske vlade, da obnovi diplomatske stike s Slovenijo, kar bo po njegovih besedah pripomoglo k obnovi gospodarskega sodelovanja med državama.
Sodnih prepirov še ni konec
23. 11. 2000 00.00
Potem ko so se privrženci demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora v torek veselili odločitve vrhovnega sodišča Floride o veljavnosti ročnega preštevanja glasov, se je položaj v sredo spremenil na veselje tabora republikanskega predsedniškega kandidata Georga Busha mlajšega. Volilni odbor v okrožju Miami-Dade se je po manjših neredih odločil, da ne bo nadaljeval ročnega preštevanja glasovnic in prizivno sodišče v Miamiju je njihovi odločitvi pritrdilo tudi po pritožbi Gorovih odvetnikov. Slednji so zdaj napovedali novo pritožbo na vrhovno sodišče Floride, saj so računali, da bo njihov kandidat po ročnem preštevanju glasovnic v največjem volilnem okrožju Floride krepko zmanjšal zaostanek za Bushem ali ga celo prehitel.
Na Češkem drugi krog delnih volitev
19. 11. 2000 00.00
Na Češkem danes v 26 volilnih okrožjih poteka drugi krog delnih volitev v senat, na katerih volilci izbirajo tretjino od skupno 81 članov zgornjega doma češkega parlamenta. Volišča so odprli ob 8. uri po lokalnem času, zaprli jih bodo ob 22. uri, uradni izidi volitev pa bodo po napovedih češkega urada za statistiko znani jutri.
Kučan ponovno pisal Mancinu
18. 11. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je predsedniku italijanskega senata Nicoli Mancinu pred dnevi ponovno poslal pismo v zvezi s sprejemom zakona o zaščiti slovenske manjšine v Italiji, ki je v proceduri v senatu. V pismu med drugim izraža prepričanje, da bi bila velika škoda, če po izjemnih prizadevanjih demokratičnih sil v Italiji, in še posebej Mancina osebno, senat zaradi zapletene in dolgotrajne procedure ne bi utegnil sprejeti zakona pred pričetkom razprave o državnem proračunu.
Šuštar ostaja v priporu
15. 11. 2000 00.00
Višje sodišče v Ljubljani je odločilo, da ostane Boris Šuštar, ki je osumljen korupcije in jemanja podkupnine, v priporu. Izvenrazpravni senat ljubljanskega okrožnega sodišča je sicer v petek ugodil zahtevi okrožnega državnega tožilca Gorazda Fišerja, ki je predlagal odreditev pripora za Šuštarja, tako da je bil zoper njega izdan priporni nalog.
Ostanov 36. dan gladovne stavke
14. 11. 2000 00.00
Na gladovni protest višjega profesorja Iztoka Ostana s portoroške fakultete za pomorstvo in promet (FPP) se je odzvalo tudi Obalno društvo pedagoških delavcev. Na dekana FPP Stojana Petelina in člane Senata FPP so naslovili pismo, v katerem pozivajo, naj poiščejo ustrezno pravno možnost in v najkrajšem času ugodijo začetnima zahtevama Iztoka Ostana. Obalno društvo pedagoških delavcev je svojo zahtevo utemeljilo s strokovno zavestjo pedagoških delavcev, so zapisali v pismu. Naslovnike pozivajo predvsem v imenu humanih načel, da storijo vse za zaščito človekovega življenja.
Hillary Clinton bo najmanj šest let v senatu
13. 11. 2000 00.00
Takoj, ko je Hillary Clinton kot prva prva dama v ameriški zgodovini zmagala na volitvah za newyorški sedež v zveznem senatu, so se začele pojavljati govorice, da je njen naslednji politični korak vrnitev v Belo hišo. Možnost kandidature za prvo predsednico ZDA leta 2004 je Hillary Clinton sama zavrnila, ko je zatrdila, da bo držala besedo in ostala v senatu do konca šestletnega mandata. S tem pa obenem ni zanikala, da bi kaj takega poskusila leta 2008 ali kasneje.
Volilna zmeda v ZDA se nadaljuje
12. 11. 2000 00.00
Zmeda po torkovih predsedniških volitvah v Združenih državah se nadaljuje že peti dan. Po zadnjih podatkih predsedniških volitev v ZDA je Bush zmagal v 29 zveznih državah in zbral 246 elektorskih glasov, Gore pa v 19 državah in Okrožju Kolumbija ter zbral skupaj 262 elektorskih glasov. Goru so v petek zvečer prišteli sedem elektorskih glasov iz Oregona, kjer naj bi zmagal s prednostjo približno 6.000 glasov. Po pisanju New York Timesa lahko Gore, če iz kakršnihkoli zakonitih razlogov elektorski glasovi Floride ne bodo všteti, zmaga s prednostjo, ki jo ima. Ustava namreč določa, da je novi predsednik tisti kandidat, ki dobi večino na elektorskem kolidžu, ne določa pa izrecno, da morajo glasove nujno oddati elektorji iz vsake države.
Zahteve po spremembah volilnega sistema
11. 11. 2000 00.00
Tudi četrti dan po volitvah v Združenih državah Amerike še ni jasno kdo bo novi predsednik ZDA. Poleg Floride pa se sedaj zapleta še v štirih zveznih državah, Wisconsinu, Iowi, Oregonu in v Novi Mehiki.
Šuštar ponovno v pripor
10. 11. 2000 00.00
Bivši državni sekretar Boris Šuštar, osumljen jemanja podkupnine, gre spet v pripor. Potem ko ga je predvčerajšnjim preiskovalna sodnica po zaslišanju izpustila, je izvenobravnalni senat ljubljanskega okrožnega sodišča ugodil pritožbi okrožnega tožilca Gorazda Fišerja in za Šuštarja znova odredil pripor.
Kučan čestital Hillary Clinton
09. 11. 2000 00.00
Slovenski predsednik Milan Kučan je v svojem imenu in v imenu svoje soproge Štefke poslal čestitko soprogi ameriškega predsednika Hillary Clinton ob zmagi na torkovih volitvah v ameriški senat.
Zakon o odpravi embarga proti Kubi
29. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je objavil zakon o delni odpravi embarga proti Kubi. Clinton je dejal, da zakon, ki ga je ameriški senat sprejel 18. oktobra, vsebuje določeno število omejitvenih pogojev. Zakon za začetek omogoča izvoz ameriških izdelkov na Kubo, vendar pa je praktično nemogoče pridobiti sredstva za začetek prodaje.
Odločilna bo volilna udeležba
26. 10. 2000 00.00
Manj kot dva tedna pred ameriškimi volitvami sta kandidata demokratov in republikancev Al Gore in George W. Bush tesno izenačena, čeprav v tej najtesnejši predsedniški tekmi po letu 1960 zadnje javnomnenjske raziskave kažejo nekoliko bolje Bushu. Kot sta na današnji videokonferenci poudarila politični svetovalec demokratov Gary Nordlinger in politična svetovalka republikancev Ann Stone, bo o zmagi odločala volilna udeležba. Nordlinger je sicer izrazil prepričanje, da bo na volitvah zmagal Bush.
Odprava obveznega služenja vojaškega roka
24. 10. 2000 00.00
Italijanski senat je danes z veliko večino podprl odpravo obveznega služenja vojaškega roka, ki naj bi stopila v veljavo leta 2008. Proti zakonu so glasovali le komunisti. S tem ukrepom se bo število italijanskih vojakov zmanjšalo z 270.000 na 190.000, z njim pa naj bi dosegli oblikovanje profesionalne in bolj učinkovite vojske.
Komisiji senata končali splošno razpravo
19. 10. 2000 00.00
Ustavna in šolska komisija italijanskega senata sta na sinočnji skupni seji končali splošno razpravo o zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji. V prihodnjih dneh se bosta predsednika komisij posvetovala s predstavniki političnih strank o nadaljnjem poteku obravnave zakona. Pričakovati je, da bodo predlagali uvrstitev zakona na plenarno zasedanje senata.
Predlog za delno ukinitev sankcij proti Kubi
19. 10. 2000 00.00
Ameriški senat je sprejel predlog zakona, s katerim bi dovolili prodajo ameriške hrane in zdravil Kubi. Senat je predlog že poslal v podpis predsedniku Billu Clintonu, ki naj bi ga v kratkem podpisal. ZDA so po kubanski revoluciji in prevzemu oblasti Fidela Castra leta 1962 proti Kubi uvedle gospodarske sankcije, ki po koncu hladne vojne že dolgo niso več smiselne, vendar je kubanska emigrantska skupnost dovolj močna, da blokira njihovo odpravo. Tokrat so se odpravi sankcij odločno postavili po robu ameriški pridelovalci hrane, ki zaradi političnih interesov ne želijo izgubljati dohodka. Kubanski režim je ob novici o predlogu za delno odpravo sankcij pripravil množične demonstracije. Havana namreč tak ukrep zavrača in zahteva popolno odpravo sankcij, vključno s prepovedjo potovanj ameriških državljanov na Kubo. Delna odprava sankcij proti Kubi je del celovitega predloga zakona o financiranju kmetijstva, po katerem bo odpravljena prepoved prodaje hrane in zdravil tudi za Libijo, Severno Korejo Iran in Sudan.
Je Hillary Clinton lagala na zaslišanju?
19. 10. 2000 00.00
Hillary Clinton je neodvisni svetnik v poročilu o tako imenovani aferi Travelgate obtožil, da je na
Amandmaji k predlogu zaščitnega zakona
18. 10. 2000 00.00
Na včerajšnji skupni seji ustavne in šolske komisije italijanskega senata so ugotovili, da se desničarske stranke vložile okrog 1500 amandmajev k predlogu zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki ga trenutno obravnava senat. Seja se bo nadaljevala danes zvečer, ko bo svoja stališča predstavil senator Giovanni Collino iz Stranke nacionalnega zavezništva.
Normalizacija trgovinskih stikov
11. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj podpisal zakon o normalizaciji trgovinskih odnosov med ZDA in Kitajsko, ki omogoča odprtje kitajskega tržišča najmočnejšemu svetovnemu gospodarstvu. Clinton je ob tej priložnosti dejal, da bo normalizacija trgovinskih stikov med državama omogočila gospodarsko rast ZDA, obenem pa tudi integracijo Kitajske v mednarodno skupnost ter spodbudo Pekingu, naj pospeši izvajanje demokratičnih reform.
Negativno mnenje računskega sodišča
11. 10. 2000 00.00
Drugostopenjski senat računskega sodišča je o porabi proračunskih sredstev za poslovanje univerzitetne uprave v letu 1996 izrekel Univerzi v Mariboru negativno mnenje. Kot je pojasnjeno v poročilu o reviziji porabe proračunskih sredstev za izvajanje visokošolskih izobraževalnih programov in poslovanja v letu 1996 na Univerzi v Mariboru, so na oblikovanje mnenja vplivala predvsem tri področja nepravilnosti.
Zaščitni zakon v italijanskem senatu
08. 10. 2000 00.00
Globalni zaščitni zakon za slovensko manjšino, ki ga je 12. julija letos sprejela italijanska poslanska zbornica, bo v torek, 10. oktobra, začel obravnavati tudi senat. O njem bosta na skupni seji razpravljali ustavna in šolska komisija senata. Določena sta tudi že poročevalca zakona: to sta senatorja Felice Besostri in Luigi Biscardi iz stranke Levih demokratov.
Ameriški proračunski presežek
28. 09. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je sporočil, da bo po izračunih Bele hiše proračunski presežek letošnjega fiskalnega leta, ki se izteče v soboto, znašal nekaj več kot 230 milijard dolarjev. Do podobne številke so prišli tudi v kongresnem uradu za proračun, kjer predvidevajo, da bo presežek znašal 232 milijard dolarjev. Clinton je ob tem napovedal, da bo večino presežka, 223 milijard dolarjev, namenil za odplačilo državnega dolga, katerega bi z nadaljevanjem sedanje davčne in proračunske politike povsem odplačali do leta 2012. Proračunski presežek v fiskalnem letu 1999 je znašal 124 milijard dolarjev.
ZDA odobrile sprejem Kitajske v WTO
20. 09. 2000 00.00
Ameriški senat je včeraj po večmesečnem zavlačevanju z veliko večino odobril sprejem Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Za to odločitev je glasovalo 85 senatorjev, 15 pa jih je bilo proti.
Podobnik sprejel predstavnike manjšin
25. 08. 2000 00.00
Iz kabineta predsednika državnega zbora so sporočili, da je predsednik državnega zbora Janez Podobnik danes ločeno sprejel predstavnike slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine, ki živijo v Sloveniji. Pogovore so pripravili v okviru priprav na obisk predsednika italijanskega senata Nicole Mancina v Sloveniji 4. septembra. Podobnik je na srečanju s predstavniki slovenske manjšine poudaril, da bo na pogovorih z Mancinom predvsem izrazil pričakovanje Slovenije, da Italija dokonča zakonodajni proces globalnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Zakon je že sprejela italijanska poslanska zbornica, prvi teden v oktobru pa naj bi ga obravnaval še senat.
Čehinje v bodoče brez pripone ''ova''
03. 08. 2000 19.08
Čehinjam odslej ne bo treba več uporabljati pripone ''ova'', ki jo za priimke žensk zahtevajo slovnična pravila češkega jezika. Spremembo je danes odobril češki senat, potem ko je bila v spodnjega doma parlamenta sprejeta že v začetku julija. Do odprave pripone ''ova'' je prišlo predvsem zaradi njene nerodnosti v kombinaciji s tujimi priimki.
Višji proračun za obrambo v ZDA
28. 07. 2000 19.33
Ameriško obrambno ministrstvo bo prihodnjo leto dobilo 20 milijard ameriških dolarjev več proračunskih sredstev kot v letošnjem letu. Senat je namreč v četrtek izglasoval proračun za Pentagon v višini dobrih 290 milijard ameriških dolarjev. Predstavniški dom je proračun odobril že pretekli teden in po pričakovanjih naj bi ameriški predsednik Bill Clinton v prihodnjih dneh proračun podpisal, čeprav je za 3,3 milijarde višji kot je sam zahteval.
Duhovna služba v vojski in v zaporih
28. 07. 2000 07.55
Slovenska škofovska konferenca je včeraj v Celju obravnavala naloge cerkve v zvezi s pripravami na drugo slovensko sinodo ter naloge v zvezi z uvajanjem duhovne službe za pripadnike Slovenske vojske in kaznjence v zaporih, je povedal ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode. Poudaril je, da bo eno prvih vprašanj, ki jih bo zastavil ameriški senat, ko bodo v zvezi NATO odločali o sprejemu Slovenije v članstvo, tudi to, kako je v naši vojski poskrbljeno za duhovno življenje vojakov. Dodal je, da se zato želi slovenska cerkev na to dobro pripraviti in da so že določili nekaj duhovnikov, ki bodo prevzeli odgovornost za duhovno skrb slovenskih vojakov, ki bi to želeli.
Pahor in Pavšič pri Mancinu
25. 07. 2000 19.54
Predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Sergij Pahor (Svet slovenskih organizacij) in Rudi Pavšič (Slovenska kulturno-gospodarska zveza), sta se danes sestala s predsednikom italijanskega senata Nicolo Mancinom. Zavzela sta se za čimprejšnjo obravnavo zaščitnega zakona za slovensko manjšino, ki ga mora potrditi tudi senat, potem ko ga je 12. julija že sprejela poslanska zbornica. Srečanja sta se udeležila tudi senatorja Mitja Volčič in Julvio Camerini.
SSk o zaščitnem zakonu za manjšino
22. 07. 2000 16.46
Po mnenju Slovenske skupnosti (SSk) je sprejetje zaščitnega zakona za slovensko manjšino v italijanski poslanski zbornici zgodovinski dogodek, ki ga slovenska stranka pozdravlja, so poudarili na današnji novinarski konferenci SSk. Zaščitni zakon bo sedaj obravnaval senat in v tem okviru so glede vključevanja novih popravkov po mnenju SSk vse poti še popolnoma odprte. Zakon ne sme biti ikona, ampak se mora spremeniti v življenje. Sicer SSk snuje - za zdaj na tržaški pokrajinski ravni - t.i. ''urad za človekove pravice'', ki naj, ne glede na usodo zaščitnega zakona, pomaga pripadnikom manjšine za dosego tistih pravic, ki so že danes v veljavi. Po mnenju SSk je pozitiven je že prvi člen zakona, ki priznava obstoj Slovencev v tržaški, goriški in tudi v videmski pokrajini, pa tudi člen, ki določa podržavljenje dvojezičnega šolskega centra v Špetru v Benečiji. Vendar, pripominja SSk, je zakon sad dolge in mučne razprave, ki jo je levosredinska večina vodila slabo. Končno besedilo, ki je bilo odobreno v zbornici, pa je rezultat iskanja kompromisov in je v nekaterih temeljnih točkah tudi s pravnega stališča nejasno. Zakon, je bilo rečeno na novinarski konferenci, je kompleksno besedilo, ki želi v nekaterih točkah rešiti neka konkretna vprašanja, v nekaterih členih pa je nejasen, nekateri členi pa si med seboj tudi nasprotujejo. Vendar je SSk dosegla tudi nekaj pozitivnih popravkov, kot npr., da najbolj reprezentativne organizacije manjšine določijo svoje predstavnike v paritetno komisijo, ki bo urejevala zakon. Drugi dosežek SSk je ta, da bo postopek vračanja poitalijančenih imen in priimkov v izvirno slovensko obliko brezplačen.