sfrj
Umik Albancev z juga Srbije
29. 12. 2000 00.00
Albanski uporniki, pripadniki t.i. Osvobodilne vojske Preševa, Bujanovca in Medvedje (UCPBM), bi lahko že danes umaknili svoje nadzorne točke na jugu Srbije ob administrativni meji s Kosovom. To so se predstavniki srbske vlade in sil KFOR na pogajanjih dogovorili z voditelji UCPBM in na tem območju živeče albanske večine. Z umikom albanskih upornikov z nadzornih točk bi prišlo do popuščanja napetosti na demilitariziranem območju. Pripadniki UCPBM so v začetku tedna vzpostavili oborožene nadzorne točke, med drugim tudi v Velikem Trnovcu. Ta kraj se namreč delno nahaja izven demilitariziranega območja na ozemlju Srbije.
Kmalu z letalom v Beograd
21. 12. 2000 00.00
V beograjskem kongresnem centru Sava so se danes sestali vodilni ljudje osmih letalskih družb iz območja nekdanje Jugoslavije in Madžarske. Pobudo za prvo srečanje po razpadu nekdanje SFRJ, ki ga je odprl jugoslovanski minister za promet in zveze Zoran Šami je dal srbski letalski prevoznik JAT.
ZRJ danes članica IMF?
20. 12. 2000 00.00
Zvezna republika Jugoslavija naj bi danes postala članica Mednarodnega denarnega sklada (IMF). To je v začetku tedna po vrnitvi z obiska v Baslu napovedal guverner jugoslovanske centralne banke Mlađan Dinkić. Beograd si prizadeva za čimprejšnjo vključitev v mednarodne finančne organizacije, saj nujno potrebuje sredstva za oživitev gospodarstva, ki je v zelo težavnem položaju.
Novi hrvaški veleposlanik
20. 12. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je danes sprejel poverilna pisma novoimenovanega hrvaškega veleposlanika v Sloveniji Celestina Sardelića. V pogovoru, ki je sledil uradni slovesnosti, je predsednik Kučan poudaril, da je že skrajni čas, da vzdušje slovensko-hrvaških odnosov ne krojijo več umetni zapleti in obmejni incidenti. Oba pa sta se strinjala, da bi državi morali začeti reševati odprta vprašanja.
O nasledstvu nekdanje SFRJ
19. 12. 2000 00.00
Mednarodni posrednik na pogajanjih o nasledstvu nekdanje SFRJ sir Arthur Watts se je v Bruslju po nizu dvostranskih srečanj z vsemi delegacijami držav naslednic sestal še na skupinskem sestanku. Slovenska delegacija, ki je imela bilateralo z Wattsom dopoldne, se je skupinskega sestanka udeležila z zmernimi pričakovanji. Vendar pa so vse delegacije na sestanku pokazale pripravljenost in voljo, da konstruktivno pristopijo k reševanju že skoraj deset let odprtega vprašanja sukcesije nekdanje skupne države. Tako je na splošno prvi sestanek pogajalskih delegacij po nekaj manj kot dveh letih premora ocenil mednarodni posrednik sir Arthur Watts
Žižić za sodelovanje Črne gore
17. 12. 2000 00.00
Predsednik jugoslovanske vlade Zoran Žižić je naročil guvernerju Narodne banke Jugoslavije Mlađanu Dinkiću, naj na prihodnje sestanke guvernerjev centralnih bank nekdanjih jugoslovanskih republik povabi tudi predstavnika centralne banke Črne gore. Premier Žižić je povedal, da je zvezna vlada prejšnji teden oblikovala komisijo za nasledstvo nekdanje SFRJ, v sestavi katere morajo biti tudi predstavniki Črne gore. Tak sklep je po Žižićevih besedah v skladu s sodelovanjem in delovnimi stiki, ki jih ima njegov kabinet s črnogorsko vlado.
Tudi Črna gora želi biti naslednica
16. 12. 2000 00.00
Za monetarni svet Črne gore bo nelegitimen sleherni dogovor o razdelitvi zlata in deviznih rezerv nekdanje SFRJ, pri katerem ne bodo sodelovali predstavniki črnogorske monetarne oblasti. Monetarni svet Črne gore je v sporočilu za javnost poudaril, da Narodna banka Jugoslavije (NBJ) po ustanovitvi črnogorske centralne banke nima več pravice izvajati denarne politike v tej republiki. Monetarni svet je poleg tega protestiral, ker predstavniki črnogorske centralne banke niso bili povabljeni na torkov sestanek guvernerjev centralnih bank Slovenije, Hrvaške, BiH, Makedonije in "takoimenovane NBJ", zato "šteje za nelegitimni sleherni dogovor o razdelitvi zlata in deviznih rezerv nekdanje SRJ".
V Bruslju o nasledstvu SFRJ
15. 12. 2000 00.00
Po 20 mesecih blokade se bodo v ponedeljek, 18. decembra, v Bruslju vnovič sestale pogajalske ekipe vseh držav naslednic nekdanje SFRJ. Na dvodnevno srečanje jih je povabil mednarodni posrednik na pogajanjih o nasledstvu, britanski pravni izvedenec sir Arthur Watts. Z njimi se želi dogovoriti, kako po odmrznitvi nadaljevati pogajanja. Slovensko delegacijo bo vodil novoimenovani vodja skupine za nasledstvo Miran Mejak, ki je skupino sicer vodil že prej.
Labus o delitvi premoženja
10. 12. 2000 00.00
Podpredsednik jugoslovanske vlade Miroljub Labus je za današnjo Politiko povedal, da bo vlada ZRJ v teh dneh oblikovala komisijo za nasledstvo, nato pa sprejela izhodišča o razdelitvi premoženja nekdanje SFRJ. Vlada ZRJ si želi nadaljevati pogovore o nasledstvu, zato bi rada z novo državno politiko tudi jasno pokazala, da bi rada čimprej nadomestila zaostanek iz minulega obdobja ter da ni več ona tista, ki pogovore zavira.
Tuje agencije o vzpostavitvi odnosov
09. 12. 2000 00.00
Več tujih agencij je danes poročalo o vzpostavitvi diplomatskih odnosih med Slovenijo in ZRJ. Francoska tiskovna agencija AFP je ob tem dodala, da je do normalizacije odnosov med nekdanjima jugoslovanskimi republikama prišlo potem, ko je oktobra položaj prevzel reformistični predsednik ZRJ Vojislav Koštunica, ki se je zavezal izboljšanju odnosov ZRJ s sosedami. Agencija še dodaja, da bo v tem okviru ZRJ 15. decembra podpisala tudi sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov z BiH.
Slovenija in ZRJ podpisali sporazum
09. 12. 2000 00.00
Slovenski in jugoslovanski zunanji minister Dimitrij Rupel in Goran Svilanović sta danes v Ljubljani podpisala sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med državama. S tem sta Slovenija in ZRJ deset let po razpadu nekdanje Jugoslavije vzpostavili polne diplomatske odnose, ki bodo omogočili krepitev odnosov na vseh področjih, tudi gospodarskem, in olajšali reševanje vprašanje nasledstva nekdanje skupne države.
Prva obletnica Tuđmanove smrti
09. 12. 2000 00.00
Na Hrvaškem se bodo jutri ob prvi obletnici smrti spomnili prvega predsednika samostojne Hrvaške, Franja Tuđmana. Vlada ob tej priložnosti ne bo pripravila spominske slovesnosti, njegova Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) pa je pozvala prebivalce, naj se mu poklonijo na grobu na zagrebškem pokopališču Mirogoj, napovedala pa je tudi pripravo spominskih slovesnosti v več mestih po državi in ljudi pozvala, naj na svojih oknih nocoj prižgejo sveče. Hrvaški poslanci so se spominu Tuđmana z minuto molka poklonili včeraj. Predsednik sabora Zlatko Tomčić je ob tem dejal, da je Tuđman kot prvi demokratično izvoljeni predsednik samostojne Hrvaške veliko prispeval k oblikovanju in vodenju samostojne hrvaške države. Po besedah Tomčića pa je nesporen tudi Tuđmanov prispevek k organizaciji hrvaške obrambe pred agresijo nekdanje SFRJ.
Minuta molka v spomin na Tuđmana
08. 12. 2000 00.00
V predstavniškem domu hrvaškega sabora so se danes z minuto molka spomnili lani umrlega predsednika Franja Tuđmana. Tiskovna predstavnica urada sedanjega hrvaškega predsednika Stipeta Mesića Vjera Šuman pa je glede zaznamovanja prve obletnice Tuđmanove smrti 10. decembra dejala, da je delegacija predsednikovega urada ob dnevu mrtvih položila venec na Tuđmanov grob, za obeležitev obletnice njegove smrti pa v predsednikovem uradu niso pripravili nobenega posebnega programa.
Odbor DZ za zunanjo politiko na izredni seji
08. 12. 2000 00.00
Parlamentarni odbor za zunanjo politiko, ki se je na današnji zaprti seji seznanil z jutrišnjim obiskom jugoslovanskega zunanjega ministra Gorana Svilanovića v Ljubljani, je pozdravil namero o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Slovenijo in ZRJ. Obenem je odbor pozval vlado, naj sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov, ki bo predvidoma podpisan ob Svilanovićevem obisku, vsebuje tudi določilo, da sta obe državi enakopravni naslednici SFRJ. Kot je po seji še povedal predsednik odbora Jelko Kacin, je odbor tudi pozval vlado, naj vztraja pri stališču, da se lahko vprašanje pravnega nasledstva in nasledstvenih pravic nekdanje SFRJ rešujejo v okviru sporazuma vseh držav naslednic.
Tudi ZRJ za delitev premoženja
07. 12. 2000 00.00
Jugoslovanska vlada je na sinočnjem zasedanju v Beogradu sklenila, da bo sprožila nadaljevanje pogajanj o sukcesiji v sklopu skupine za nasledstvo in sicer na načelih upoštevanja legitimnih interesov države, pravične razdelitve premoženja in enakopravne obravnave vseh držav naslednic nekdanje SFRJ. Vlada je, kot je zapisano v sporočilu za javnost, podprla začetek pogajanj o razdelitvi nekdanjega skupnega premoženja v Banki za mednarodne poravnave v Baslu, kriteriji za razdelitev premoženja pa naj bi bili tisti, ki jih je sprejel Mednarodni denarni sklad, sprejela pa sta jih tako prejšnja vlada kot tudi parlament. Za uresničitev omenjenega sklepa je vlada pooblastila guvernerja jugoslovanske centralne banke Mladjana Dinkića.
V Srbiji cenejši bencin
03. 12. 2000 00.00
Bencin in drugi naftni derivati so od 3. decembra na črpalkah Beopetrola cenejši za dva dinarja, tako da liter bencina stane poslej 36, namesto dosedanjih 38 dinarjev. Beopetrol ima v Srbiji okrog 200 črpalk, večino pa jih je zgradila hrvaška INA pred razpadom SFRJ. Zaenkrat še ni znano, kako se bo na ta korak Beopetrola odzvala Naftna industrija Srbije, ki ima večino črpalk v Srbiji.
Zlato SFRJ in Miloševićevi dolarji
02. 12. 2000 00.00
Odkar so objavili vest, da so mednarodne ustanove pripravljene sprostiti zlato nekdanje SFRJ v baselski banki, so posamezne države naslednice ponovno hitro načele vprašanje nasledstva, sočasno pa prišle na dan z novimi zahtevami. Tako so pristojni v BiH in Makedoniji nedvoumno povedali, da niso pretirano zadovoljni z merili Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za razdelitev premoženja nekdanje SFRJ in da bi jih bilo treba spremeniti. Sprva je kazalo, da je samo Hrvaška nezainteresirana, toda po končanem zagrebškem srečanju na vrhu so pristojni na zunanjem ministrstvu povedali, da se je ta država od nekdaj zavzemala za reševanje vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ "v skladu z mednarodnim pravom ter ob spoštovanju enakosti držav naslednic". Hrvaška stran poleg tega meni, da bi bilo treba čimprej obnoviti pogajanja o nasledstvu pod pokroviteljstvom Sveta za uresničevanje miru (PIC), zlasti zato, ker so rešena nekatera začetna politična vprašanja, kot je odrekanje ZRJ od kontinutete. Guverner Nacionalne banke Mladjan Dinkić pa je izjavil, da so zasledili okoli milijardo ameriških dolarjev, ki je izginila iz Srbije pod vladavino Miloševića. Mednarodna pisarna za nadzor tujih sredstev (International Bureau for Control of Foreign Assets), je našla izginuli denar na Cipru in v drugih državah. Ta organizacija naj bi tudi ponudila pomoč novim pro-demokratičnim oblastem v Jugoslaviji, da povrnejo denar iz tujih bančnih računov. V oktobru je bilo v poročilu nemške obveščevalne službe omenjeno, da so 
Prekinitev diplomatskega dialoga?
01. 12. 2000 00.00
Reški dnevnik Novi list v današnji izdaji poroča o včerajšnji zavrnitvi sprejetja protestne note slovenskega zunanjega ministrstva na hrvaškem veleposlaništvu v Ljubljani. Časnik objavlja neuradno stališče slovenskega zunanjega ministrstva, da je to dejanje, ki se doslej v hrvaško-slovenskih odnosih doslej še ni zgodilo, moč smatrati kot prekinitev diplomatskega dialoga.
Hrvaška zavrnila protestno noto
30. 11. 2000 00.00
Hrvaško veleposlaništvo v Ljubljani danes ni hotelo sprejeti protestne note slovenskega zunanjega ministrstva, v kateri slovenska vlada naselji Mlini in Škrile na levem bregu Dragonje razglaša za slovensko ozemlje in protestira zaradi ravnanja hrvaških oblasti do Jožka Jorasa, ki stanuje na mejnem območju. Jožko Joras je pri pristojnih slovenskih organih dobil status zaščitene osebe, za katero ne veljajo predpisi države, na ozemlju katere se nahaja.
Lojze Peterle na OVSE
27. 11. 2000 00.00
Vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle je v današnjem nastopu na dunajskem ministrskem zasedanju OVSE pozdravil vključitev ZRJ v to panevropsko organizacijo in izrazil prepričanje, da lahko le demokracija tej državi prinese dolgoročno stabilnost in blaginjo. Ob tem je poudaril pomen rešitve vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ. Zunanji minister je ponovil tudi kandidaturo Slovenije za predsedovanje OVSE v letu 2005. ZRJ je po Peterletovih besedah z današnjim podpisom temeljnih dokumentov OVSE sprejela načela, vrednote in obveze te organizacije, pri njihovem uresničevanju in utrjevanju demokracije pa ne sme biti sama, ampak ji morata OVSE in mednarodna skupnost pomagati v vseh pogledih. Po Peterletovih besedah je vzpodbudno, da so nove oblasti v Beogradu pripravljene tesno sodelovati z OVSE pri utrjevanju demokracije, kar prinaša nove možnosti za stabilnost in dobrobit celotne Jugovzhodne Evrope. Med temi možnostmi je, kot je poudaril, tudi rešitev vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ, ki je zelo pomembna za polno normalizacijo in utrditev odnosov med petimi državami naslednicami.
Jutri ministrsko srečanje OVSE
26. 11. 2000 00.00
Jutri se bo na Dunaju začelo dvodnevno osmo ministrsko zasedanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki se ga bo udeležil tudi vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle. Eden od vrhuncev srečanja v palači Hofburg bo potrditev sprejetja ZRJ v organizacijo, ki bo tako postala njena 55. članica, kar je podprla tudi Ljubljana. Predsedovanje organizaciji bo od letošnje predsedujoče Avstrije v prihodnjem letu prevzela Romunija, Slovenija pa bo po pričakovanjih na dunajskem ministrskem srečanju ponovila svojo kandidaturo za predsedovanje OVSE v letu 2005, ki jo je napovedala na lanskem vrhu OVSE v Carigradu.
Začel se je zagrebški vrh
24. 11. 2000 00.00
V hrvaški prestolnici se je danes s skoraj polurno zamudo začel vrh Evropske unije in držav zahodnega Balkana, ki se ga ob predsednikih vlad in držav ter zunanjih ministrih 15 članic unije in petih držav JV Evrope, vključenih v proces stabilizacije: Hrvaške, Makedonije, BiH, Albanije in ZRJ, udeležuje tudi Slovenija kot pridružena članica EU, ki jo zastopa zunanji minister Lojze Peterle.
Vrh EU-Balkan v Zagrebu
23. 11. 2000 00.00
V Zagreb so že prispeli udeleženci jutrišnjega vrha držav EU in zahodnega Balkana, ki bo potekalo v hrvaški prestolnici. Med prvimi sta v Zagreb prispela posebni koordinator Pakta stabilnosti za JV Evropo Bodo Hombach, makedonski predsednik Boris Trajkovski, pozno popoldne pa tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Vrha se udeležujejo tudi francoski predsednik Jacques Chirac, evropski komisar za zunanje zadeve Christopher Patten, visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Wolfgang Petritsch, civilni upravitelj Združenih narodov na Kosovu Bernard Kouchner ter britanski premier Tony Blair. Nekateri udeleženci naj bi po navedbah pripravljalnega odbora v hrvaško prestolnico prispeli jutri zjutraj neposredno pred začetkom vrha. Hrvaško zunanje ministrstvo je potrdilo, da se bosta vrha EU in držav zahodnega Balkana, ki se bo začel v petek v hrvaški prestolnici, med drugim udeležila tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović se bo po prihodu v Zagreb za zaprtimi vrati sestal s hrvaškim kolegom Toninom Piculo. Kot je po odprtju novinarskega centra zagrebškega vrha povedal Picula, je v odnosih med ZRJ in Hrvaško preveč problemov, da bi srečanja med predstavniki obeh držav lahko bila vljudnostne narave, in ob tem izrazil pričakovanje, da bo srečanje s Svilanovićem resno.
Jutri o razmerah v JV Evropi
21. 11. 2000 00.00
Slovenski in hrvaški predsednik, Milan Kučan in Stipe Mesić, se bosta jutri na Bizeljskem sestala na pogovorih o vrhu EU in držav zahodnega Balkana, ki bo v petek v Zagrebu, ter o novih razmerah na JV Evrope. Kot so povedali v uradu slovenskega predsednika, se o dvostranskih vprašanjih predsednika ne bosta pogovarjala.
Guvernerji bank o nasledstvu SFRJ
17. 11. 2000 00.00
Iz Banke Slovenije so sporočili, da se guverner Banke Slovenije France Arhar danes v Sarajevu udeležuje srečanja guvernerjev centralnih bank držav naslednic bivše SFRJ.
INA in Beopetrol podpisala sporazum
17. 11. 2000 00.00
Hrvaško naftno podjetje INA je z jugoslovanskim naftnim podjetjem Beopetrol danes podpisala sporazum o dobavi nafte in naftnih proizvodov za obdobje enega leta. INA bo v prihodnjih dvanajstih mesecih v Srbijo izvozila 360.000 ton naftnih proizvodov v vrednosti 75 milijonov dolarjev, so sporočili predstavniki hrvaškega naftnega podjetja. Prvo pošiljko naftnih proizvodov naj bi INA v Srbijo poslala prihodnjo sredo. Predstavnik hrvaškega podjetja je še napovedal, da bo INA v prihodnjih desetih dneh podpisala še en dogovor z Beopetrolom, po katerem bo v ZRJ izvažala maziva. INA je pred razpadom nekdanje SFRJ v Srbiji zaposlovala 1500 ljudi in imela več kot 187 bencinskih črpalk in skladišč.
Kmalu normalizacija odnosov?
15. 11. 2000 00.00
Generalna skupščina ZN je po vsakoletni razpravi o položaju v BiH soglasno sprejela daljšo resolucijo, pri čemer je za Slovenijo pomemben del preambule, v kateri se poudarja pomen normalizacije odnosov med državami naslednicami SFRJ, vključno z vzpostavitvijo diplomatskih odnosov brez pogojevanja na podlagi pravne enakopravnosti vseh petih naslednic.
Sklenili letošnji vrh CEFTA
15. 11. 2000 00.00
V Varšavi so s podpisom deklaracije sklenili redno letno srečanje predsednikov vlad sedmih držav pogodbenic CEFTA - Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini. Enodnevnega vrha so se udeležili premieri Bolgarije, Češke, Madžarske, Poljske in Slovaške, Slovenijo in Romunijo pa sta zastopala ministra, pristojna za trgovino. Poleg vnaprej pripravljene deklaracije so na varšavskem vrhu CEFTA sprejeli še osem dodatnih sklepov, med katerimi najbolj izstopajo tisti, ki se navezujejo na iskanje novih možnosti reševanja sporov med pogodbenicami ter na soočenje z organiziranim kriminalom na celotnem območju CEFTA.
Baselsko zlato za Beograd?
13. 11. 2000 00.00
Štiri republike nekdanje Jugoslavije so sprostitev baselskega zlata zahtevale že zdavnaj, medtem ko je režim Slobodana Miloševića to vztrajno zavračal. Če bi zdaj to zahtevala tudi nova jugoslovanska vlada, bo zlato nemudoma deblokirano, zatrjuje neimenovani vir Danasa. Zlato naj bi bilo razdeljeno v skladu z že sprejetimi deleži v nasledstvu SFRJ, ki pa jih uradni Beograd ni sprejel. Danasov vir trdi, da gre za zlato, ki je vredno več kot pol milijarde dolarjev, sedanji Jugoslaviji pa bi od tega pripadlo 30 odstotkov oziroma približno 180 milijonov dolarjev.
ZRJ postala članica OVSE
10. 11. 2000 00.00
ZRJ je danes tudi uradno postala 55. članica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Odločitev je soglasno sprejelo 54 članic na zasedanju stalnega sveta organizacije. Zastavo nekdanje SFRJ, ki je bila iz OVSE izključena leta 1992 zaradi vojne v BiH, bodo zamenjali z zastavo ZRJ, jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović pa bo govoril na zasedanju stalnega sveta.