sheme
Izid knjige z naslovom Carlo Maratta
27. 03. 2000 15.44
Te dni je izšla knjiga avtorice Blaženke First z naslovom Carlo Maratta in barok na Slovenskem. To je prva knjiga, ki je nastala v sodelovanju z Znanstveno-raziskovalnim centrom SAZU, v njej pa je obdelana večja skupina baročnih oltarnih slik z območja Slovenije, v katerih je mogoče prepoznati Marattove ikonografske zamisli. Vzporedno z njimi pa so predstavljeni evropski grafični viri, učinkoviti prenašalci Marattovih likovnih formul.
Je stanovanjska varčevalna shema varna?
25. 11. 1999 20.08
Nacionalna stanovanjska varčevalna shema (NSVS) je nastala brez Banke Slovenije (BS) in bo preživela tudi njeno sramotno odločitev, saj je to uspešen vladni projekt v celoti namenjen ljudem, da bodo lažje rešili svoje stanovanjsko vprašanje. Če BS ne bo spremenila svoje odločitve glede obvezne rezerve na denar v shemi, bo moralo nadaljevanje NSVS v prihodnjem letu pospremiti še zakon, ki bo BS določil, da so to dolgoročne hranilne vloge, je za STA dejal direktor Stanovanjskega sklada RS Edvard Oven in avtor sheme. Minister za okolje in prostor Pavel Gantar je poudaril, da je sklep BS nemogoč in nesprejemljiv.
V 10 letih dovolj stanovanj?
21. 10. 1999 21.17
V drugem tisočletju bo vlada Slovencem, kot so zapisali v nacionalnem programu, zagotovila dovolj stanovanj. Hkrati pa naj bi ta isti program pomagal pri demografskem razvoju Slovenije. Z višanjem bivanjskega standarda naj bi dosegli, da bo vsako gospodinjstvo živelo v svojem stanovanju.
Bodo stanovanja čez 5 let dražja?
08. 10. 1999 20.40
Nacionalna stanovanjska varčevalna shema je pred časom naletela na velik odmev. V 14 dneh so bili razprodani vsi loti in sklenjenih je bilo kar 25.607 varčevalnih pogodb. Mnogi pa se bojijo, da bo čez pet let, ko poteče večina pogodb, zaradi velikega povpraševanja cena stanovanj zrasla.
S pomočjo SKB banke do stanovanja
06. 07. 1999 18.27
V SKB banki so za vse, ki so v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi ostali praznih rok ali pa želijo privarčevati več, pripravili posebno ponudbo stanovanjskega varčevanja. Nova ponudba stanovanjskega varčevanja v SKB banki kakovostno nadomešča tisto iz nacionalno stanovanjske sheme.
Delovati je začela Nacionalna varčevalna shema
01. 07. 1999 17.57
Danes je v Sloveniji začela delovati Nacionalna varčevalna shema, ki naj bi dohodke ljudi usmerila v stanovanjsko varčevanje in ljudem odprla pot do lastnega stanovanja.
Uvedba nacionalne varčevalne stanovanjske sheme
01. 07. 1999 10.46
Ministrstvo za okolje in prostor je v sporočilu za medije opozorilo, da se danes začenja sklepanje pogodb o varčevanju po nacionalni varčevalni stanovanjski shemi, ki jo je vlada sprejela marca letos. Shema predstavlja obliko državnega spodbujanja dolgoročnega varčevanja in hkrati enega od ukrepov v novi stanovanjski politiki. Oblikovanje in uresničevanje učinkovitih ukrepov za izboljšanje stanovanjske oskrbe ni možno brez sodelovanja več vladnih resorjev, občin, finančnih organizacij ter drugih subjektov iz javnega in zasebnega sektorja, je v sporočilu zapisalo ministrstvo.
Začetek izvajanja stanovanjske varčevalne sheme
30. 06. 1999 14.35
Stanovanjski sklad RS bo jutri v sodelovanju z izbranimi bankami začel izvajati program Nacionalne stanovanjsko varčevalne sheme (NSVS). Med 21 bankami, ki so se prijavile na razpis za sodelovanje v omenjeni shemi, jih je stanovanjski sklad izbral ducat, ki so varčevalcem ponudile ugodnosti v obliki dodatnega stanovanjskega posojila pod pogoji NSVS. Sklad je nato med izbrane banke razdelil razpisanih 54.000 pravic za sklepanje varčevalnih pogodb oz. lotov. Največ lotov, 14.038, je pridobila NLB, sledita ji Banka Koper z 9188 loti in SKB banka z 8002 lotoma. Država je letos za premije varčevalcem zagotovila 600 milijonov tolarjev, skupaj z varčevalnimi pogodbami pa naj bi zbrali približno 6,4 milijarde tolarjev na leto.
NSVS se bo začel izvajati 1. julija
25. 06. 1999 08.31
Stanovanjski sklad RS bo 1. julija v sodelovanju z izbranimi bankami začel izvajati program Nacionalne stanovanjsko varčevalne sheme (NSVS). Med 21 bankami, ki so se prijavile na razpis za sodelovanje v omenjeni shemi, je stanovanjski sklad izbral 12 bank, ki so varčevalcem ponudile ugodnosti v obliki dodatnega stanovanjskega posojila pod pogoji NSVS. Mednje je razdelil razpisanih 54.000 pravic za sklepanje varčevalnih pogodb oz. lotov. Največ lotov, 14.038, je pridobila NLB, sledita pa ji Banka Koper z 9188 loti in SKB banka z 8002 loti. Država je letos za premije varčevalcem zagotovila 600 milijonov tolarjev, skupaj z varčevalnimi pogodbami pa naj bi zbrali približno 6,4 milijarde tolarjev letno.
Gantar za celovito prenovo stanovanjskega zakona
23. 06. 1999 20.02
Združenje za poslovanje z nepremičninami - Sekcija stanovanjskih skladov je danes v Celju pripravilo posvetovanje o stanovanjski zakonodaji ter spremembah in dopolnitvah že obstoječih aktov. Na srečanju so se zbrali predstavniki slovenskih stanovanjskih skladov, udeležil pa se ga je tudi minister za okolje in prostor Pavel Gantar, ki je ob tej priložnosti napovedal celovito prenovo stanovanjskega zakona.
Ugodna dolgoročna stanovanjska posojila
26. 05. 1999 21.15
Stanovanjski sklad je objavil imena 12 bank, ki bodo sodelovale pri izvajanju nacionalne stanovanjske varčevalne sheme. V izbranih bankah bodo varčevalci lahko po izteku določene varčevalne dobe najemali ugodna dolgoročna stanovanjska posojila. Ljudje si bodo svoj stanovanjski kredit lahko privarčevali s pomočjo države v petih ali 10 letih. In sicer tako, da bodo vsak mesec ali pa enkrat letno vplačali dogovorjeni znesek.
Ptice pevke se učijo med spanjem
30. 12. 1998 08.32
Raziskovanje obnašanja ptic pevk daje odgovore na vprašanja, kako delujejo človeški možgani med spanjem, to pa bi lahko pomagalo ljudem pri učenju, trdijo raziskovalci iz univerze v Chicagu. Raziskave namreč kažejo, da mladi ščinkavci med spanjem ''utrjujejo note'', ki so jih čez dan slišali od staršev. Med dremežem tudi odrasli ščinkavci ponavljajo svoje pesmi. Znanstveniki so svoje izsledke objavili v najnovejši izdaji časopisa ''Science''. Doslej je sicer veljalo prepričanje, da se možgani med spanjem ne odzivajo na zunanje dražljaje. Toda Daniel Margoliash, izredni profesor biologije, je odkril povečano aktivnost, ki se med spanjem pojavlja v delu možganov ščinkavca, ki je povezan s petjem. ''Domnevamo, da ptica med dnevnim petjem zbira informacije o svojih poskusih, pesmih in kakovosti teh pesmi. Morda s pomočjo procesa, ki se odvija ponoči, celo vadi oziroma ponavlja svojo dnevno aktivnost. Po splošnem prepričanju sanje pomagajo pri učenju in sicer tako, da utrjujejo različne osvojene sheme, ki jih posameznik doživlja čez dan'', je še povedal Margoliash.
Prireditev Developer Days 98 v Sloveniji
16. 09. 1998 14.25
<b>V Sloveniji bo prireditev Microsoft Developer Days 98 1. oktobra. Začetek prireditve bo ob 8. uri v poslovni stavbi podjetja HERMES SoftLab na Litijski 51 v Ljubljani. Kot je dejal Microsoftov regijski direktor Primož Krajnik, bo to >>srečanje vseh tistih, ki bodo v zadnjem letu tisočletja razvijali z Microsoftovo programsko opremo<<.</b>
Manchester United z lastno TV postajo
10. 08. 1998 07.54
Angleški prvoligaš Manchester Uhnited bo prvi nogometni klub z lastno televizijo (MUTV). Postaja naj bi začela delovati jeseni, gledalcem pa naj bi vsak dan ponudili šest ur programa. Poudarek programske sheme bo na tekmah mlajših selekcij ter boljših tekem iz preteklosti kluba, pogovorih z igralci in funkcionarji kluba, kvizih in zabavnih oddajah. Prvenstvene tekme in tekme iz lige prvakov televizija ne bo prenašala, ker ima ekskluzivne pravice zakupljene oddajni Sky Sports.
Odkrili zapis, ki je v možganih odgovoren za disleksijo
11. 03. 1998 08.23
Znanstveniki so prvič uspeli določiti "nevrološki zapis", odgovoren za motnjo v možganih pri tistih ljudeh, ki imajo težave z branjem. S pomočjo občutljive tehnike skeniranja možganov so pri 30 ljudeh z normalno sposobnostjo branja in 30 ljudeh, ki imajo disleksijo, dobili slike in sheme gibanja možganov. Disleksija je stanje, ki slabi sposobnost smiselnega povezovanja črk. "Sheme gibanja možganov nam omogočajo trdne dokaze o motnji v tistih delih možganov, ki uravnavajo branje," je povedala dr. Sally E. Shaywitz. Med preučevanjem so znanstveniki uporabljali metodo, s pomočjo katere dobijo računalniške slike možganov v procesu razmišljanja, ko oseba bere ali opravlja druge naloge. Pri dislektikih so s to metodo ugotovili manjšo aktivnost v tistem delu možganov, ki povezuje sposobnost pisanja in delu, ki je odgovoren za govor. Zato pa so znanstveniki opazili večjo aktivnost v delu možganov, ki se imenuje predel Broca in je povezan z govorom. Možno je, da skušajo možgani z aktivnostjo v enem delu nadoknaditi bolj oslabljene funkcije v nekaterih drugih delih.