simbolično
Olimpijska bakla bo potovala v vesolje
22. 04. 2000 10.24
Organizacijski komite poletne olimpiade 2000 v Sydneyju je potrdil, da bosta na krovu vesoljskega raketoplana Atlantis, ki ga bodo poslali v vesolje v ponedeljek in bo obiskal Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), tudi olimpijska bakla in zastava. Zastava in bakla, seveda ne prižgana, sta že zapakirani in shranjeni v raketoplanu. Posebej skrbno je bilo treba zapakirati baklo, da se zaradi preobremenitev pri vzletu in pristanku ne bi poškodovala. Pot bakle v vesolje bo simbolično oznanila začetek štafete, ki se bo sicer začela šest dni po koncu vesoljskega poleta. Pravo baklo bodo v Grčiji na Olimpu 10. maja prižgali s sončnimi žarki, nato pa bo tri mesece potovala do 27.000 kilometrov oddaljenega Sydneyju v Avstraliji. Do otvoritve olimpiade sredi septembra bo baklo nosilo 11.000 baklonoscev. Bakla, ki bo poletela v vesolje, je le neznatno manjša od prave, ki je dolga 72 centimetrov in tehta en kilogram.
Odprli most med Slavonskim in Bosanskim Brodom
05. 04. 2000 21.47
Ameriška veleposlanika na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini William Montgomery in Thomas Miller sta danes slovesno odprla most na Savi med Slavonskim in Bosanskim Brodom. Obenem sta hrvaški minister za okolje in prostor Božo Kovačević ter zunanji minister BiH Jadranko Prlić most simbolično predala v uporabo kot mejni prehod med državama.
Nas bo leta 2050 že 8,9 milijarde?
22. 03. 2000 11.02
Oddelek Združenih narodov za prebivalstvo je objavil podatke raziskave o naraščanju in staranju svetovnega prebivalstva, po kateri bo leta 2050 na svetu 8,909 milijarde ljudi, pri čemer bo večina živela v manj razvitih državah. Prebivalstvo Evrope se bo v naslednjih 50 letih precej postaralo in brez občutne imigracije tudi zmanjšalo. Slovenija je imela po podatkih ZN leta 1998 19 odstotkov prebivalcev starejših od 60 let, leta 2050 pa naj bi bilo takih 39 odstotkov.
ZSSS pripravlja protestni shod
23. 02. 2000 15.28
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) se bo s protestnim shodom pred avstrijskim veleposlaništvom v Sloveniji v četrtek, 2. marca, ob 13. uri simbolično pridružila vsem naprednim silam v Evropi, ki opozarjajo na nevarnost zanikanja evropskih vrednot in principov, so sporočili z ZSSS. Zveza je še zapisala, da nasprotuje ''mlačni zunanji politiki, ki jo je pokazala slovenska vlada ob vstopanju svobodnjaške stranke v avstrijsko vlado.''
V Nemčiji Dan spomina na žrtve nacizma
27. 01. 2000 14.36
V Nemčiji danes obeležujejo Dan spomina na žrtve nacizma. Šestih milijonov Judov, ki so bili ubiti v času nacizma, se bodo simbolično spomnili z začetkom gradnje osrednjega spominskega centra žrtvam holokavsta v Berlinu. Slovesnosti se bo udeležil tudi nemški kancler Gerhard Schroeder. Žrtev so se spomnili tudi na posebnem zasedanju parlamenta.
Zanimiv prikaz krutosti do živali
26. 01. 2000 21.17
V Italiji, ki velja za eno najbolj modi zapisanih dežel, so aktivisti Organizacije proti mučenju živali (PETA) domiselno protestirali proti vsem, ki se radi odevajo v krzno. V tednu visoke mode, ko po rimskih modnih stezah največji kreatorji iz vsega sveta predstavljajo svoje nove kolekcije, so krutost do živali prikazali kar v ironičnem pouličnem spektaklu.
Evropska usmerjenost Perutnine Ptuj
21. 01. 2000 19.02
''Evropska usmerjenost našega podjetja in zaključek dveh investicijskih ciklusov, nove valilnice v decembru in predelave perutninskega mesa, ki jo je simbolično odprl predsednik republike Milan Kučan, ter začetek obnove klavnice, je samo nekaj temeljev, na katerih bomo nadgrajevali že doslej največji delež v izvozu slovenskega mesa in mesnih izdelkov,'' je na slovesnosti ob otvoritvi obrata predelave perutninskega mesa dejal Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj. V celotno prenovo obrata predelave perutninskega mesa in mesnih izdelkov je Perutnina vložila 1,1 milijarde tolarjev, najsodobnejša oprema pa jim omogoča odlično kakovost in več dela ob manjšem naporu delavcev.
Papež odprl četrta Sveta vrata
18. 01. 2000 09.38
Papež Janez Pavel II. je med današnjim velikim ekumenskim slavjem v baziliki Svetega Pavla zunaj obzidja pozval k spravi med kristjani. Katoliki, pravoslavci in protestanti bi si morali kljub medsebojnim razlikam prizadevati za enotnost, je dejal papež. Vrhunec slavja je bilo slovesno odprtje že četrtih Svetih vrat v Rimu, odkar je papež 24. decembra lani uradno razglasil leto 2000 za Sveto leto. Pri odprtju četrtih Svetih vrat sta papežu simbolično stala ob strani predstavnik pravoslavne in protestantske cerkve.
Brezposelnost v Franciji v letu 2000 pod 10 odstotki
02. 01. 2000 20.21
Stopnja brezposelnosti v Franciji naj bi do konca leta 2000 padla pod simbolično mejo 10 odstotkov, je za finančni časnik Les Echos dejal francoski finančni minister Christian Sautter.
Jelcin in Lukašenko podpisala sporazum
08. 12. 1999 13.59
Ruski in beloruski predsednik, Boris Jelcin in Aleksander Lukašenko, sta danes v Kremlju podpisala sporazum o uniji med Rusijo in Belorusijo. Predsednika sta prav tako podpisala še načrt za uresničitev sporazuma, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
Bo Croatia zopet postala Dinamo?
16. 11. 1999 14.33
Hrvaški nogometni prvak Croatia iz Zagreba se bo po pisanju dnevnika Jutranji list morda znova preimenoval v Dinamo, kar že nekaj let vztrano zahtevajo navijači kluba. Najpomembnejši zagovornik imena Croatia je bil hudo oboleli hrvaški predsednik Franjo Tudjman, ki je redno gledal tekme tega kluba.
Obletnica dokončnega umika JLA
21. 10. 1999 21.49
V okviru obeležitev osme obletnice odhoda zadnjega vojaka jugoslovanske armade iz Slovenije je bila v vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki danes popoldne krajša slovesnost. Ob tej priložnosti so pripadniki Slovenske vojske v spomin na dogodke leta 1991 skupaj s predstavniki veteranskih organizacij simbolično zasadili pet lip.
Rodil se je 6-milijardti Zemljan
12. 10. 1999 18.25
Tri minute po polnoči se je v sarajevskem Univerzitetnem kliničnem centru materi Fatimi rodil 6-milijardti Zemljan, so sporočili iz bolnišnice.
Slovesno odprtje barcelonske opere
08. 10. 1999 18.31
Svetovno znano operno hišo v Barceloni Gran Teatro del Liceo so sinoči skoraj šest let po velikem požaru ponovno odprli s Puccinijevo opero Turandot. Odločitev za Puccinijevo opero ima tudi simbolično vlogo, saj je bila prav ta opera pred uničujočim požarom naslednja na programu. 2300 povabljenih gostov, med katerimi so bili skoraj vsa španska kraljeva družina in ministrski predsednik Jose Maria Aznar ter več ministrov, je predstavo sprejelo z dolgo trajajočim ploskanjem. Leta 1847 ustanovljen Liceo je z 2320 sedeži po pariški operni hiši Bastille druga največja operna hiša v Evropi. V novi sezoni načrtujejo osem opernih predstav, tri plesne nastope, devet koncertov in solo točke 15 pevcev klasične glasbe. Ponovno odprtje operne hiše, ki jo je 31. januarja leta 1994 požar popolnoma uničil, velja za kulturni vrhunec leta v Španiji.
Spektakularno predavanje Isherwooda
08. 10. 1999 16.36
Na letošnjem oglaševalskem festivalu <A HREF=http://www.goldendrum.com target=_new>Zlati boben</A> je občinstvo s spektakularnim predavanjem presenetil Bob Isherwood, kreativni direktor svetovne oglaševalske verige <A HREF=http://www.saatchi.com target=_new>Saatchi & Saatchi</A> in predsednik žirije letošnjega festivala.
Voditelji Zveze za spremembe pred sodiščem
06. 10. 1999 12.25
Na beograjskem sodišču se bo jutri začel proces proti 11 predstavnikom opozicijske Zveze za spremembe, ki jih zaradi žalitev toži podpredsednik srbske vlade Milovan Bojić. Med obtoženimi so Zoran Djindjić, Vuk Obradović, Vladan Batić in Goran Svilanović.
Kitajska praznuje 50. obletnico
01. 10. 1999 10.06
Velika vojaška parada v Pekingu je danes oznanila praznovanje ob 50. obletnici Ljudske republike Kitajske. Z balkona vrat Nebeškega miru, od koder je pred natanko 50 leti Mao Zedong razglasil rojstvo te komunistične države, je danes predsednik Jiang Zemin nagovoril kitajsko ljudstvo. V govoru je poudaril, da je socializem edini možni način za rešitev Kitajske. Pomembna je tudi združitev s Tajvanom, hkrati pa se je zavzel, da bo Kitajska vztrajala na strani držav v razvoju, ''se postavila po robu hegemonizmu'' in ''se zavzemala za multipolaren svet''.
Podpis izraelsko-palestinskega sporazuma
05. 09. 1999 09.28
<img src=/resslike/Barak_Arafat_sporazum.jpg alt=''Ehud Barak in Jaser Arafat'' HSPACE=10 VSPACE=5 ALIGN=RIGHT>Izraelski premier Ehud Barak in palestinski voditelj Jaser Arafat sta si po podpisu novega izraelsko-palestinskega dogovora o uresničevanju sporazuma iz Wye Plantationa pozno sinoči v egiptovskem mestu Šarm el Šejku toplo stisnila roke. Barak se je simbolično rokoval tudi s sirskim predsednikom Hafezom al Asadom, ki ga je pozval k zgladitvi vseh starih nasprotij in prizadevanjem za obnovo mirovnih pogajanj.
''Meje naj ljudi povezujejo''
01. 09. 1999 21.01
Danes mineva šestdeset let od nemške invazije na Poljsko. S tem se je uradno začela druga svetovna vojna, ki je v spopad potegnila kar 61 držav na štirih celinah. Na sredini mostu čez reko Odro, mejo med Nemčijo in Poljsko, sta se v potrditev sprave med državama sešla nemški in poljski predsednik, Johannes Rau in Aleksander Kwasniewski. Poudarila sta, naj meje ne ločujejo narodov, ampak jih povežejo v trajno prijateljstvo. Voditelja sta si simbolično stisnila roki na Mostu miru, ki Frankfurt ob Odri povezuje s poljskim mestom Slubice.
Splitsko poletje
14. 08. 1999 12.42
Na slavnostnem sklepu festivala Splitsko poletje so v četrtek, 12. avgusta, drami Heinerja Muelerja z naslovom Naloga (Spomin na revolucijo) v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča (SMG) iz Ljubljane kot najboljši predstavi dramskega dela festivala podelili nagrado judita. Člani strokovne ocenjevalne žirije so dramo Naloga v režiji Eduarda Milerja ocenili kot iz vseh zornih kotov vrhunski gledališki dogodek, so sporočili iz SMG.
EU simbolično kaznovala organizatorje SP v Franciji
20. 07. 1999 20.59
Evropska unija je simbolično kaznovala organizatorje svetovnega prvenstva (SP) v nogometu leta 1998 v Franciji zaradi prodaje vstopnic za tekme, ki je bila diskriminacijska do drugih držav. Kazen znaša 1000 evrov.
Tour naslednje leto morda tudi v Nemčiji
08. 07. 1999 11.52
Direktor kolesarske dirke Po Franciji Jean-Marie Leblanc je napovedal, da bo tradicionalna kolesarska preizkušnja naslednje leto gostovala v Švici, z veliko verjetnostjo pa tudi v Nemčiji. Zanikal pa je možnost, da bi se Tour leta 2000 simbolično začel v ZDA.
G-8 ne bo spreminjala strukture; 1,5 milijarde evrov EU za obnovo Kosova
19. 06. 1999 19.25
Rusija bo morala še počakati na popolno vključitev v skupino vodilnih industrijskih držav. Sedem industrijsko najbolj razvitih držav na svetu (G-7) namreč ne namerava spreminjati sedanje strukture skupine. Tako je bilo danes slišati iz krogov francoske delegacije na pogovorih na vrhu v Kölnu. Evropska komisija pa je danes ob robu vrha G-8 zagotovila, da bo EU namenila 1,5 milijarde evrov za takojšnjo humanitarno pomoč in hitro obnovo Kosova.
Irci nočejo tekme z ZRJ
31. 05. 1999 07.21
Irska nogometna reprezentanca naj bi v soboto v Dublinu igrala kvalifikacijsko tekmo za uvrstitev na evropsko prvenstvo leta 2000 proti ZRJ. Toda Irci tekme ne želijo igrati, zato je v spor z evropsko nogometno zvezo (UEFA) posegla celo irska vlada.
Albright: Nekaj vojakov ZRJ bo lahko ostalo na Kosovu
23. 05. 1999 20.34
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je v današnjem pogovoru za televizijsko mrežo CBS izjavila, da bo ''določeno število'' jugoslovanskih vojakov lahko ostalo na Kosovu tudi po sklenitvi mirovnega sporazuma z zvezo NATO.
Minister Frlec na zasedanju odbora ministrov SE 50-letnici organizacije
07. 05. 1999 13.51
Zunanji minister Boris Frlec se v Budimpešti danes udeležuje zasedanja odbora ministrov Sveta Evrope ob 50. obletnici ustanovitve SE. Tokratno zasedanje, ki se je začelo z nagovorom predsedujočega odboru, madžarskega zunanjega ministra Janosa Martonyja, je prvo v madžarski prestolnici in simbolično ponazarja enotnost in nedeljivost Evrope ter 10. obletnico začetka vključevanje novih članic iz Srednje in Vzhodne Evrope.
Severnoirska pogajanja v krizi: Sinn Fein zavrnil kompromis
13. 04. 1999 17.45
Severnoirska mirovna pogajanja so takoj po začetku novega kroga spet zastala. Politično krilo Irske republikanske armade (IRA) Sinn Fein je danes uradno zavrnilo kompromis o razorožitvi, ki ga je predlagal britanski premier Tony Blair.
Beograjsko delegacijo na pot pospremila 1001 bela golobica
15. 03. 1999 07.23
Nad jugoslovansko prestolnico je ob odhodu pogajalske delegacije na mirovna pogajanja o Kosovu, ki se začenjajo v Parizu, so izpustili tisoč in ena belo golobico. ''S tem dejanjem smo želeli svetu pokazati, da smo v osnovi miroljuben narod,'' je povedal direktor beograjskega živalskega vrta, ki je predlagal simbolično sporočilo miru. ''Ne verjamejo nam, zato smo s 1001 golobico želeli 1001-krat sporočiti, da smo za mir,'' je pojasnil direktor in dodal, da ''v primeru, če ti dokazi ne bodo zadostni, naslednjič utegnemo poskusiti s tigri.''
V počastitev spomina žrtev prve svetovne vojne
14. 11. 1998 09.44
Ob Krnskem jezeru bo osrednja prireditev v počastitev spomina vsem žrtvam prve svetovne vojne. Letos namreč mineva 80 let od konca prve svetovne vojne, zato bodo v počastitev spomina na ta dogodek ob Krnskem jezeru s posebnim dogajanjem v prehodu dneva na noč simbolično predstavili začetek vojne, nedeljska prireditev pa bo simolizirala zaključek vojne in novo upanje.
V Benetkah razstava o Casanovi
14. 09. 1998 13.19
V Benetkah so minuli teden odprli razstavo, posvečeno znanemu lahkoživcu 18. stoletja Giacomu Casanovi. Razstavo so v rojstnem kraju tega zapeljivca in avanturista, ki je potoval po svetu in pisal svoje spomine v francoskem jeziku, postavili ob dvestoletnici njegove smrti, odprta pa bo do 10. januarja. Naslov razstave je Svet Giacoma Casanove, v njej pa so skušali preseči siceršnjo podobo Casanove kot velikega zapeljivca in ga prikazati kot simbolično osebnost duha časa in načina življenja v Benetkah in Evropi 18. stoletja. V beneškem muzeju 18. stoletja je na ogled približno sto risb in platen, tudi Watteauja, Fragonarda, Boucherja in Canaletta, kot tudi knjige, dokumenti in predmeti, oblačila ter nakit. Razstava je razdeljena na več tematskih sklopov. V prvem sta predstavljena portreta Casanove, mladega in starega, ki ju je naslikal njegov brat Francesco. Sledijo upodobitve mest, v katerih je živel Casanova, kot so Dunaj, London, Madrid, Varšava, pa tudi Benetke, kjer se je rodil leta 1725. Uživanje življenja, tipično za Casanovo in kroge, v katerih se je gibal, kot tudi njegov interes za alkimijo in prostozidarstvo, sta prav tako vključena v razstavo. Osrednjo mesto pa ima užitek zapeljevanja, ki so ga na razstavi ponazorili z deli Fragonarda, Watteauja in Boucherja, pa tudi z različnimi predmeti, ki ponazarjajo čutnost in ljubezenske občutke. Na razstavi obiskovalcem tudi svetujejo obisk mest v Benetkah, ki so še posebej pomembna za življenje Casanove. Med njimi je tudi Palača Ducale, v kateri je bil zaradi brezbožnosti in ukvarjanja z magijo zapeljivec zaprt več kot leto dni; iz zapora je pobegnil leta 1756.