sistema
Dražja plin in ogrevanje
15. 11. 2000 00.00
Javno podjetje Energetika Ljubljana je danes zvišalo prodajne cene toplote iz daljinskega ogrevanja ter plina. V podjetju namreč s prodajo toplote in plina ustvarjajo izgubo, saj so se nabavne cene zemeljskega plina letos zvišale za skupaj skoraj 65 odstotkov, medtem ko so sami v istem času zvišali prodajni ceni toplote in plina le za 13 odstotkov. Povprečna prodajna cena toplote iz daljinskega ogrevanja je višja za 23 odstotkov, medtem ko se je plin odvisno od tarifne skupine odjemalcev podražil za 14 do 33 odstotkov.
Eles o odprtju trga z električno energijo
15. 11. 2000 00.00
Elektro Slovenije (Eles) je v času, odkar je položaj direktorja prevzel Vitoslav Türk, opustil vse načrte prejšnjega vodstva o ustanovitvi hčerinske družbe za trgovanje z električno energijo, prav
Reševalci iščejo še zadnja trupla
15. 11. 2000 00.00
Reševalci upajo, da bodo iz predora zobate železnice pod ledenikom Kitzsteinhorn pri avstrijskem Kaprunu danes uspeli potegniti še zadnja trupla žrtev sobotne tragedije, v kateri je po zadnjih podatkih umrlo 156 ljudi. Do sinoči so reševalci našli 128 trupel, ki so jih s helikopterjem prepeljali na inštitut sodne medicine v Salzburgu. Preiskava o vzrokih nesreče pa naj bi trajala še več tednov.
Srečanje držav CEFTA v Varšavi
13. 11. 2000 00.00
Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da se bo Andrej Bajuk v sredo, 15. novembra, udeležil letošnjega srečanja predsednikov vlad držav pogodbenic CEFTA - Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini, ki bo v Varšavi. Ker je Poljska letos predsedujoča država CEFTA, bo gostitelj tokratnega vrha poljski premier Jerzy Buzek. Slovenskega predsednika vlade bo spremljal tudi minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur. Dnevni red letnega srečanja predsednikov vlad sedmih držav pogodbenic CEFTA zajema plenarno zasedanje, na katerem bodo premieri ocenili gospodarsko sodelovanje in trgovinske odnose med pogodbenicami v prejšnjem in letošnjem letu ter začrtali smernice za nadaljnje gospodarsko sodelovanje in aktivnosti v okviru CEFTA.
Hillary Clinton bo najmanj šest let v senatu
13. 11. 2000 00.00
Takoj, ko je Hillary Clinton kot prva prva dama v ameriški zgodovini zmagala na volitvah za newyorški sedež v zveznem senatu, so se začele pojavljati govorice, da je njen naslednji politični korak vrnitev v Belo hišo. Možnost kandidature za prvo predsednico ZDA leta 2004 je Hillary Clinton sama zavrnila, ko je zatrdila, da bo držala besedo in ostala v senatu do konca šestletnega mandata. S tem pa obenem ni zanikala, da bi kaj takega poskusila leta 2008 ali kasneje.
Vprašanja ob tragediji v Kaprunu
12. 11. 2000 00.00
Reševanje ob sobotni nesreči vzpenjače v avstrijskem smučarskem središču pod Kitzsteinhornom je steklo v nedeljo zjutraj, ko so vzleteli helikopterji in se je na delo odpravilo približno 900 reševalcev. Dopoldne je v predoru še vedno tlelo in zdelo se je, da iskanje žrtev ne bo možno. Požar pa je vseeno dokončno ugasnil in okrog petnajste ure so reševalci vstopili v notranjost in začeli na dan prinašati trupla. Skoraj zagotovo so med žrtvami: 52 Avstrijcev, 42 Nemcev, 17 Japoncev, 8 Američanov, 1 Hrvat in 2 Slovenca. Drugih zaenkrat še niso prepoznali. Nekateri so menda omagali le nekaj metrov pred izhodom iz predora.
Volilna zmeda v ZDA se nadaljuje
12. 11. 2000 00.00
Zmeda po torkovih predsedniških volitvah v Združenih državah se nadaljuje že peti dan. Po zadnjih podatkih predsedniških volitev v ZDA je Bush zmagal v 29 zveznih državah in zbral 246 elektorskih glasov, Gore pa v 19 državah in Okrožju Kolumbija ter zbral skupaj 262 elektorskih glasov. Goru so v petek zvečer prišteli sedem elektorskih glasov iz Oregona, kjer naj bi zmagal s prednostjo približno 6.000 glasov. Po pisanju New York Timesa lahko Gore, če iz kakršnihkoli zakonitih razlogov elektorski glasovi Floride ne bodo všteti, zmaga s prednostjo, ki jo ima. Ustava namreč določa, da je novi predsednik tisti kandidat, ki dobi večino na elektorskem kolidžu, ne določa pa izrecno, da morajo glasove nujno oddati elektorji iz vsake države.
Zahteve po spremembah volilnega sistema
11. 11. 2000 00.00
Tudi četrti dan po volitvah v Združenih državah Amerike še ni jasno kdo bo novi predsednik ZDA. Poleg Floride pa se sedaj zapleta še v štirih zveznih državah, Wisconsinu, Iowi, Oregonu in v Novi Mehiki.
Novi hrvaški veleposlanik v Sloveniji
11. 11. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je za novega hrvaškega veleposlanika v Sloveniji imenoval Celestina Sardelića, so potrdili v uradu hrvaškega predsednika. Sardelić bo na položaju nasledil Ivico Maštruka, ki je bil skupaj s 34 hrvaškimi veleposlaniki in generalnimi konzuli z 31. oktobrom razrešen s položaja. Kdaj bo Sardelić prevzel dolžnosti v Ljubljani, še ni znano, do njegovega prihoda pa bo hrvaško veleposlaništvo vodil odpravnik poslov.
V ZRJ prispel prvi del nujne pomoči EU
11. 11. 2000 00.00
V ZRJ je danes prispela prva pošiljka 460 ton kurilnega olja in mazuta v okviru nujne pomoči Evropske unije. Kot je poročal dopisnik francoske tiskovne agencije AFP, je prek Bosne in Hercegovine v ZRJ prispel konvoj 20 cistern. Gorivo bodo namenili za ogrevanje srbskih mest Niš, Pirot, Sombor, Subotica in Novi Sad.
Beta verzija Internet Explorerja 6
11. 11. 2000 00.00
V pripravi na osvežitev priljubljenega brkljalnike Internet Explorer 5.5 je Microsoft izdelal testno (beta) različico brkljalnika Internet Explorer 6, ki naj bi bila po pričevanju dveh spletnih strani - ActiveWin.com in WinInformant.com - uporabniku bolj prijazna in bolj uporabna za delo z digitalnimi slikami, glasbo in video odlomki.
Računalniški tabor Abort2000
09. 11. 2000 00.00
Med 10. in 12. novembrom bo na Gospodarskem razstavišču (galerija hale A - prvo nadstropje) potekal Računalniški tabor Abort2000, največja neprofitna računalniška prireditev v Sloveniji. Prireditev letos poteka že četrtič, njen cilj pa je združiti vse zvrsti računalniškega udejstvovanja katerih glavni namen ni komercialni uspeh, pač pa raziskovanje meja digitalnega sveta, odkrivanje novih možnosti komuniciranja in konec koncev zabava na prav poseben način. Abort združuje pisan nabor računalniških dejavnosti, ki bolj ali manj neopazno potekajo v Sloveniji: vse od fenomena operacijskega sistema Linux, računalniških umetnosti, navijanja procesorjev na neverjetne frekvence in hkrati navduševanja nad računalniškimi "old-timerji" do iskanja lukenj v varnostnih sistemih in še mnogo več. Najbolj zanimiv program bo v soboto pozno popoldan in zvečer, ko si boste lahko ogledali tekmovanja izdelkov različnih kategorij, od glasbe, slik in 3d animacij do posebnih demo in Flash kategorij.
Novosti v velenjskem Gorenju
07. 11. 2000 00.00
Velenjski koncern Gorenje je v teh dneh sprejel novosti in programsko razvojne usmeritve na področju bele tehnike za prihodnje leto, ki se nanašajo na nadaljnje razvijanje novih generacij proizvodov, prenove linij izdelkov s poudarkom na večji energijski učinkovitosti, optimizaciji stroškov izdelave ter usklajevanju s svetovnimi trendi. Kot poudarja predsednik uprave Gorenja Jože Stanič, jim je uspelo aktualizirati kakovostne vidike planskih postavk za naslednje leto, ki se odražajo v doseganju večje ekonomičnosti, poviševanja cen izdelkov in doseganju večjega dobička. Povedal je še, da so ključni cilji plana v letu 2001 razvoj osnovne dejavnosti v smeri celovite palete izdelkov, lastnih blagovnih znamk in distribucije, kot tudi 12-odstotna rast proizvodnje gospodinjskih aparatov.
Razstava Boštjana Drinovca
07. 11. 2000 00.00
V Galeriji Alkatraz v Ljubljani bodo drevi ob 21. uri odprli razstavo akademskega kiparja Boštjana Drinovca z naslovom Svetlobna postaja Alkatraz. Osnova razstave je veter, ki v gibljiv sistem vnaša energijo, ki jo premikajoči se deli vizualizirajo v kompleksne in zapeljive oblike. Poleg sistema gibajočih se žičnatih objektov, ki spominjajo na cepeline, bo na razstavi premierno razstavljena tudi Veternica XL. Elise, velike veterne turbine so narejene tako, da se vrtijo v različnih smereh in ustvarjajo zapeljive interferenčne kombinacije, ki se preko projekcij senc razširjajo po celi galeriji. Razstava Svetlobna postaja Alkatraz je druga in širša izvedba projekta Svetlobnih postaj, ki je bil že predstavljen v okviru galerije Slo Fine Arts v Moderni galeriji. Boštjan Drinovec, rojen leta 1973, je končal kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, trenutno pa končuje podiplomski študij. Razstavljal je že na več razstavah pri nas in v tujini.
Odstopi pri BMG Entertainment
06. 11. 2000 00.00
Predsednik uprave in izvršni direktor družbe BMG Entertainement, podružnice nemškega Bertelsmanna, sta ponudila odstop, potem ko je pred nekaj dnevi Bertelsmann napovedal sklenitev strateškega partnerstva z Napsterjem, glasbeno borzo na internetu. Predsednik uprave Strauss Zelnick in izvršni direktor Michael Dornemann naj bi položaj zapustila po 31. decembru. V odstopni izjavi sta vodstvena delavca poudarila, da želita omogočiti reorganizacijo sektorjev za televizijo, glasbo in nove medije v Bertelsmannu. Omenjena funkcionarja sta imela nesoglasja s prvim možem Bertelsmanna Thomasom Middelhoffom glede prihodnje strategije koncerna, danes poroča Financial Times.
Pestro dogajanje v Linux svetu
06. 11. 2000 00.00
Linus Torvalds, znani oče operacijskega sistema Linux, je izdal eno zadnjih testnih inačic najnovejšega Linuxovega jedra z oznako 2.4.0-test10-final. Omenjena verzija naj bi bila ena zadnjih testnih izvedb pred izidom finalne verzije konec tega leta, kar je kako leto kasneje, kot je bilo sprva načrtovano. Torvalds meni, da inačica 2.4.0-test10-final ne vsebuje niti enega pomembnejšega hrošča ali pomanjkljivosti, kljub temu pa se bodo v naslednjih nekaj dnevih programerji osredotočili predvsem na poliranje obstoječih funkcij ter popravljanje morebitnih ostalih manjših napak. IBM je najavil do sedaj največji nakup oziroma komercialni uspeh Linux sistemov. Vodilna japonska trgovska veriga Lawson si je za uporabo na preko petnajst tisočračunalnikih po svojih trgovinah omislila operacijski sistem Linux, s pomočjo katerega bodo lahko njihove stranke dostopale do interneta. Vsaka od 7.500 trgovin bo imela dva IBM-ova eServer xSeries strežnika, ki bosta uporabnikom omogočala dostop do multimedijskih vsebin na internetu. Raziskave kažejo, da bo v letošnjem letu prodaja Linuxa na Japonskem doživela kar 144 odstotno rast, s čimer bo Linux pristal pri 8 odstotnem tržnem deležu. Po poročilih podjetja International Data, ki se ukvarja z raziskovanjem tržišč, bodo delnice Linuxa poskočile za okrog 7 odstotkov.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Slovenska različica Windows ME
30. 10. 2000 00.00
Microsoft d.o.o. je predstavil slovensko različico zadnjega operacijskega sistema Windows ME, ki prinaša najučinkovitejše rešitve za uporabnike domačih računalnikov. Slovenska podružnica Microsofta je Windows ME na Infosu predstavila tudi širši javnosti, udeleženci sejma pa so novi operacijski sistem lahko podrobneje spoznali tudi na organiziranih predavanjih slovenskega Microsofta in njegovih partnerjev.
Nizek priliv tujih investicij
29. 10. 2000 00.00
Priliv tujih neposrednih investicij (TNI) v Slovenijo je že nekaj let na nizki ravni. Po mnenju domačih in tujih strokovnjakov glavno oviro za tuje investicije predstavlja neprijazno poslovno okolje in z njim povezane administrativne ovire. Direktor Urada za gospodarsko promocijo in tuje investicije Matej Kovač meni, da lahko Slovenija svoj ugled na področju TNI spremeni z bolj ofenzivno in transparentno privatizacijo, odpravo ovir za investicije, kar pomeni predvsem povečati ponudbo stavbnih zemljišč za industrijo, ter vzpostavitev verodostojnega sistema nepovratnih vzpodbud za TNI. Ob tem ocenjuje, če bo država ustrezno ukrepala, da se bo priliv TNI ob vstopu Slovenije v EU najverjetneje povečal in se s slabega enega odstotka bruto domačega proizvoda povzpel na tri odstotke.
Iskrateling posodablja ruske telefonske centrale
27. 10. 2000 00.00
Po uspešno uresničenih projektih na železnicah Ruske federacije (Severno-kavkaška železnica v letih 1997-1999) je ministrstvo ruskih železnic kranjskemu podjetju Iskrateling zaupalo nov, kompleksnejši projekt modernizacije telekomunikacijskega sistema na železnicah sankt-peterburške regije. Skupna pogodbena vrednost projekta je tri milijone ameriških dolarjev in pokriva tri sisteme v tej regiji: dva objekta na oktobrski železnici ter kaliningrajsko železnico.
Britanski premier na obisku v Španiji
27. 10. 2000 00.00
Španski premier Jose Maria Aznar se je v španski prestolnici sešel z britanskim kolegom Tonyem Blairom. Na srečanju sta Blair in Aznar razpravljala predvsem o temah, povezanih z EU. Premiera sta v skupnem pismu predsedniku evropske komisije Romanu Prodiju med drugim zavzela za popolno liberalizacijo trga elektrike in plina na območju EU do leta 2004, nad katero pa niso navdušene vse članice EU, predvsem Francija. Blairov enodnevni obisk je zaznamoval problem poškodovane britanske jedrske podmornice Tireless, ki je že pet mesecev v pristanišču na Gibraltarju. K pristanku je bila prisiljena zaradi poškodbe sistema za hlajenje reaktorja, za katero se je izkazalo da je večja kot so predvidevali. Španija se je v zvezi s podmornico pritožila, ker iz Londona ni dobila zadosti informacij o tem, kako potekajo popravila podmornice, saj je vlada v Madridu menila, da je odgovorna za zaščito 300.000 ljudi, ki živijo v bližini britanske kolonije Gibraltar.
Začenja se cepljenje proti gripi
23. 10. 2000 00.00
V prihodnjem tednu se bo v zdravstvenih domovih, zasebnih zdravstvenih ambulantah in drugod začelo redno sezonsko cepljenje proti gripi, ki ga v Sloveniji izvajajo že več kot 30 let, v sedanji obliki - z boljšo organizacijo in informiranjem javnosti - pa od osamosvojitve. Letošnja novost je cepljenje proti pnevmokokni pljučnici, ki je priporočljivo predvsem za ljudi, ki zaradi starosti ali drugih vzrokov pogosteje zbolijo za pljučnico. Proti pnevmokokni pljučnici cepljenje sicer poteka vse leto, ker pa gre pri obeh cepljenjih za podobno populacijo, je cepljenji smiselno združiti. Cepljenje poti gripi bo stalo največ 1500 SIT, cena cepljenja proti pljučnici pa naj bi bila nižja od 2000 SIT, cepilo pa naj bi se več kot 130.000 ljudi, je povedala predstavnica centra za nalezljive bolezni Alenka Kraigher.
Uporaba mobilnih telefonov med vožnjo
23. 10. 2000 00.00
Od 1. maja 1998, ko je začel veljati novi zakon o varnosti cestnega pometa, v Sloveniji vozniki med vožnjo ne smejo uporabljati dodatnih naprav ali opreme, ki bi bistveno zmanjševale voznikovo slušno in vidno zaznavanje ter zmožnost obvladovanja vozila. Voznik lahko med vožnjo uporablja mobilni telefon le ob pogoju uporabe vgrajenega sistema za prostoročno uporabo mobilnega telefona. Za kršitev prepovedi je predpisana denarna kazen v višini 10.000 tolarjev. Od danes pa do 29. oktobra bo slovenska policija po vsej državi izvajala poostren nadzor nad uporabo mobilnih telefonov med vožnjo, obenem pa tudi uporabo varnostnega pasu. Policisti omenjeni kršitvi ne bodo nadzirali le med poostrenimi nadzori, temveč tudi med rednim delom. V nadzorih bo policija uporabljala tako službena kot civilna vozila. Policisti, uniformirani ali v civilni obleki, bodo kršitve dokumentirali tudi z videonadzornimi sistemi, video kamerami in fotoaparati.
Bush vodi v večini javnomnenjskih anket
23. 10. 2000 00.00
Predsedniški kandidat Republikanske stranke, guverner Teksasa George Bush, se je po treh televizijskih soočenjih s kandidatom Demokratske stranke, podpredsednikom ZDA Alom Gorom, prebil v vodstvo v večini javnomnenjskih anket. Bush ima dva tedna pred volitvami zanesljivo prednost med moškimi volilci, po debatah pa je skorajda izpuhtela tudi velika Gorova prednost med nežnejšim spolom.
Za Sadarjem razpisali mednarodno tiralico
23. 10. 2000 00.00
Za direktorjem poslovnega sistema Dadas Davorinom Sadarjem so razpisali mednarodno tiralico, tako da ga bodo poskušali izslediti prek Interpola. Kot je znano, so Sadarja pred časom izpustili iz preiskovalnega zapora in mu pozneje preklicali tudi hišni pripor. Kot je poročal Radio Slovenija, je obtoženi to izkoristil in z družino pobegnil v tujino, po vsej verjetnosti v ZDA. Zaradi njegove odsotnosti niso mogli nadaljevati sodnega postopka v zadevi Dadas, v kateri mu očitajo vrsto kaznivih dejanj in goljufij.
Uporaba mobilnih telefonov med vožnjo
22. 10. 2000 00.00
Od 1. maja 1998, ko je začel veljati novi zakon o varnosti cestnega pometa, v Sloveniji vozniki med vožnjo ne smejo uporabljati dodatnih naprav ali opreme, ki bi bistveno zmanjševale voznikovo slušno in vidno zaznavanje ter zmožnost obvladovanja vozila. Voznik lahko med vožnjo uporablja mobilni telefon le ob pogoju uporabe vgrajenega sistema za prostoročno uporabo mobilnega telefona. Za kršitev prepovedi je predpisana denarna kazen v višini 10.000 tolarjev. Med 23. in 29. oktobrom bo slovenska policija po vsej državi izvajala poostren nadzor nad uporabo mobilnih telefonov med vožnjo, obenem pa tudi uporabo varnostnega pasu. Policisti omenjeni kršitvi ne bodo nadzirali le med poostrenimi nadzori, temveč tudi med rednim delom. V nadzorih bo policija uporabljala tako službena kot civilna vozila. Policisti, uniformirani ali v civilni obleki, bodo kršitve dokumentirali tudi z videonadzornimi sistemi, video kamerami in fotoaparati.
Kongres SLS+SKD pred božičem
20. 10. 2000 00.00
IO SLS+SKD v Kamniku pod Krimom v gostilni Pri Koširju za zaprtimi vrati analizira izid stranke na nedeljskih parlamentarnih volitvah. Med sejo je predsednik stranke Franc Zagožen izjavil, da bo IO svetu stranke predlagal, naj v najkrajšem možnem času, skliče prvi redni volilni kongres stranke. Predvidoma naj bi sicer na seji razpravljali tudi o tem, ali bodo dali zeleno luč za pogajanja o vstopu stranke v koalicijo z LDS, toda Zagožen pričakuje, da danes odločitve o tem še ne bo. Sklic izrednega kongresa so zahtevali nekateri člani zaradi nezadovoljstva z volilnim izidom. Zagožen je še napovedal, da sam ne bo več kandidiral za predsednika stranke.
Sklep o ustanovitvi Strokovno posvetovalne skupine
20. 10. 2000 00.00
Minister za šolstvo in šport dr. Lovro Šturm bo 13. oktobra sprejel sklep o ustanovitvi Strokovno posvetovalne skupine za prehod iz osnovne v srednjo šolo, ki bo pripravila okvirni predlog za postopek prehoda iz osnovne v srednjo šolo, oblikovala predlog podrobnih meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa ter med drugim pripravila predloge za izvedbo vpisa v srednje šole.
Vzpostavljanje sistema ravnanja z odpadki
19. 10. 2000 00.00
Župani petih zasavskih občin - Litije, Zagorja, Trbovelj, Hrastnika in Radeč, so danes v Trbovljah z ministrstvom za okolje in prostor podpisali pismo o nameri za vzpostavitev medobčinskega sistema ravnanja z odpadki. Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Marjan Vezjak je ob tem županom obljubil podporo in pomoč ministrstva pri izvedbi projekta. Največji napredek na tem področju je naredila občina Hrastnik, po besedah območnega koordinatorja Romana Lebarja pa bodo uporabili tudi njihove izkušnje na področju ravnanja z odpadki. V skladu s podpisanim dokumentom bodo pripravili več projektov, na njihovi podlagi pa bodo občine uvedle ločeno zbiranje odpadkov, tudi gospodinjskih, ter zagotovile pogoje za trženje sekundarnih surovin in predelavo biološko razgradljivih odpadkov. Minimalne ostanke odpadkov bodo odlagali na posodobljene in povečane obstoječe deponije. Zagotovili pa bodo tudi organizirano ravnanje z gradbenimi odpadki, odsluženimi avtomobili in odpadno belo tehniko.
Svet Evrope ponudil ZRJ denarno pomoč
17. 10. 2000 00.00
41 ministrov za izobraževanje držav članic Sveta Evrope je danes v poljskem Krakovu z deklaracijo potrdilo pripravljenost, da bodo ZR Jugoslaviji namenili obsežno denarno pomoč za prenovo izobraževalnega sistema, predvsem pri reformi visokega šolstva in poučevanju zgodovine v osnovnih in srednjih šolah. Ministri, po mnenju katerih proces tranzicije v Jugoslaviji še zdaleč ni končan, so Srbijo in Črno goro povabili k udeležbi pri izobraževalnih projektih v JV Evropi. Med drugim so želeli, da bi Svet Evrope pomagal ZRJ pri sprejetju novih predpisov na področju izobraževanja, potem ko so leta 1998 ukinili srbski zakon o univerzah, ki ga je predvsem Zveza evropskih univerz označila za grobo kršitev evropskih predpisov o akademski svobodi in avtonomije univerz. Zasedanja se udeležuje tudi slovenski minister za šolstvo in šport Lovro Šturm.