skladi
Seminar o slovenskem trgu kapitala
01. 02. 2000 07.38
Na seminarju z naslovom Borzni fokus, ki sta ga pripravila Ljubljanska borza in časnik Finance, je več predavateljev, med njimi minister za delo, družino in socialne zadeve Tone Rop, pojasnilo svoja videnja o razvoju slovenskega trga kapitala po procesu lastninjenja. Minister Rop je ocenil, da sta nova zakonodaja in pokojninska reforma na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja ključni spodbudi za večje povpraševanje na trgu kapitala.
Vzajemni skladi lani podvojili premoženje
21. 01. 2000 21.10
Slovenski vzajemni skladi so konec lanskega decembra gospodarili z 8,82 milijarde tolarjev sredstev, kar je za 3,63 odstotka več kot konec novembra in 95,14 odstotka več kot konec leta 1998, je razvidno iz podatkov družb za upravljanje.
Začetek reševanja sporov v Vipavi
13. 01. 2000 07.34
Upravna odbora Kmetijske zadruge Vipava in Vinogradniške zadruge Vipava sta včeraj na razširjeni seji obravnavala v torek predlagan dogovor med predstavniki zadružne zveze, obeh zadrug ter z upravo in nadzornim svetom Agroinda. Na sestanku so sprejeli ustrezne sklepe za začetek uresničevanja dogovora, med katere spada tudi oblikovanje novega nevtralnega nadzornega sveta Agroinda.
Tuji vlagatelji pokupili vrednostne papirje
25. 12. 1999 18.21
Tuji vlagatelji so v minulem tednu imeli v svoji lasti za 417,12 milijarde forintov madžarskih državnih vrednostnih papirjev, kar je največja vrednost od spremembe političnega sistema v tej državi, je objavil dnevnik Magyar Hirlap.
Bogatejši vzajemni skladi
16. 12. 1999 18.47
Slovenski vzajemni skladi so konec novembra gospodarili z 8,5 milijarde tolarjev sredstev, kar je za 2,8 odstotka več kot konec oktobra in za 88,3 odstotka več kot konec lanskega leta, je razvidno iz podatkov družb za upravljanje.
V vzajemnih skladih že več kot osem milijard tolarjev
18. 10. 1999 16.05
Rast vrednosti sredstev, s katerimi gospodarijo slovenski vzajemni skladi, se je septembra nadaljevala. Po avgustovskem 11-odstotnem porastu so ta sredstva septembra porasla za nadaljnjih 6,7 odstotka, medtem ko je rast v obdobju od konca lanskega leta znašala kar 78,1 odstotka.
V vzajemnih skladih za več kot 7 milijard tolarjev
20. 09. 1999 15.30
Vrednost sredstev, s katerimi gospodarijo slovenski vzajemni skladi, je zadnji dan avgusta znašala 7,54 milijarde tolarjev in je tako za 11,32 odstotka višja kot pred mesecem dni ter za 66,89 odstotka višja kot konec lanskega leta, je razvidno iz podatkov družb za upravljanje.
Po novem devizni računi tudi za podjetja
01. 09. 1999 15.02
Danes je stopilo v veljavo 28 sklepov in dopolnil, ki opredeljujejo izvajanje zakona o deviznem poslovanju. S podzakonskimi akti lahko po novem tudi podjetja odprejo devizne račune, sproščen je nakup tujih vrednostnih papirjev, omiljen pa je tudi sistem skrbniških računov. Omenjeni akti nadaljujejo zagotavljanje podlag, ki bodo kasneje omogočale nadaljnje korake v smeri postopne liberalizacije kapitalskih tokov in deviznega poslovanja v smislu uskladitev z zakonodajo EU in kodeksom OECD o liberalizaciji kapitalskih gibanj.
Sredstva vzajemnih skladov naraščajo
23. 08. 1999 14.16
Vrednost sredstev, s katerimi gospodarijo slovenski vzajemni skladi, je konec julija znašala 6,78 milijarde tolarjev in je bila za 4,15 odstotka višja kot pred mesecem dni ter za 50 odstotkov višja kot konec lanskega leta.
Uspešno poslovanje banke Vipa
07. 08. 1999 16.47
Bilančna vsota novogoriške banke Vipa je ob polletju dosegla 52,295 milijarde tolarjev in je bila za šest odstotkov višja kot ob koncu leta 1998. Dosežena bilančna vsota predstavlja dva odstotka domačega trga, banko pa po velikosti uvršča na 12. mesto med vsemi slovenskimi bankami.
Učbeniški skladi v letu 1999
03. 08. 1999 12.00
Ministrstvo za šolstvo in šport bo v letu 1999 za učbeniške sklade namenilo 300 milijonov tolarjev, kar je največ doslej oziroma od leta 1994, ko je bil sprejet zakon o nekaterih nujnih razvojnih programih na področju vzgoje in izobraževanja. Ministrstvo je sicer letos posebno pozornost namenilo nadaljevanju uvajanja učbeniških skladov v srednje šole in sofinanciranju učbenikov za devetletno osnovno šolo. Del sredstev se namenja tudi nakupu učbenikov za dvojezične šole, za šole z italijanskim učnim jezikom in za otroke s posebnimi potrebami.
Marko Peljhan sodeluje v Povezanih mestih
28. 06. 1999 16.10
V muzeju Wilhelma Lehmbrucka v nemškem Duisburgu je te dni na ogled projekt Povezana mesta (Connected Cities) s podnaslovom Umetniški proces v urbanem omrežju. Projekt je postavilo ducat umetnikov iz Združenih držav, Avstralije, Nizozemske in Nemčije, iz Slovenije pa Marko Peljhan.
Lloyds kupuje pokojninski sklad Scotish Widows
23. 06. 1999 19.27
Bančna in zavarovalniška družba Lloyds TSB je pripravljena plačati sedem milijard funtov (11,1 milijarde dolarjev) za nakup pokojninskega sklada Scottish Widows, kar bi Lloydsu pomagalo pri utrditvi položaja v britanskem finančnem posredništvu in hranilništvu.
Hrvaška je v obdobju ekonomske stagnacije
28. 05. 1999 22.34
Prvič v devetih letih je Hrvaška prešla v obdobje gospodarske stagnacije. Varčevanje naj bi bilo nujno potrebno pri vzdrževanju ekonomske in socialne stabilnosti. To bi Hrvaški pomagalo pri doseganju pozitivne rasti, kot je bilo moč videti v zadnjih nekaj letih.
Pritožba Nike neutemeljena
18. 03. 1999 18.54
Agencija za trg vrednostnih papirjev je danes prejela sklep Vrhovnega sodišča R Slovenije z dne 3. marca 1999, s katerim je sodišče kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo Nike, družbe za upravljanje s skladi d.d., Brežice (NIKA DZU) in potrdilo odločbo agencije z dne 1. decembra lani, s katero je agencija NIKI DZU izrekla ukrep odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti upravljanja investicijskih skladov in posebnega dovoljenja za upravljanje pooblaščenih investicijskih družb, so sporočili iz agencije.
Razprava o regionalni povezanosti kot predpogoju za nadaljnji razvoj Prekmurja in Prlekije
20. 02. 1999 10.25
Župani pomurskih občin in direktorji tamkajšnjih gospodarskih družb so na pogovoru v Murski Soboti, ki se ga je udeležil tudi predsednik države Milan Kučan, razpravljali o regionalni povezanosti kot predpogoju za nadaljnji razvoj Prekmurja in Prlekije. Predsednik Kučan je izrazil mnenje, da zanemarjanje regionalnega razvoja ni v prid razvoju Slovenije in da smo zato izključeni tudi iz evropskega regionalnega sodelovanja, kjer so denarni skladi in intelektualni potenciali. Razvoj pa je po Kučanovem mnenju marsikdaj odvisen tudi od županov, ki bi si morali prizadevati za razvojni interes občine in širše regije. Ustrezna regionalna povezanost je temelji pogoj za razvoj sedanjih 26 pomurskih občin. Zato ni pomembno, kako bodo občine povezane in kako se bo regija imenovala, temveč kako bo zaživela, meni vodja projekta razvojne strategije Prekmurja in Prlekije, poslanec v DZ Feri Horvat. Po njegovem mnenju bi bila za Slovenijo najboljša razdelitev na osem do dvanajst regij, kar bi bilo primerljivo tudi z Evropo.
Nemčija prevzela predsedovanje EU
01. 01. 1999 13.10
Nemčija je z današnjim dnem prevzela polletno predsedovanje EU. Do prevzema je prišlo v odločilnem trenutku, na dan, ko je enajst članic unije uvedlo skupno denarno valuto. Ker tudi Nemčija uvaja evro, bo poleg predsedovanja EU kot prva država obenem prevzela rotacijsko vodenje enajsterice.
Statistični dnevi '98 v Radencih
23. 11. 1998 16.48
Osrednja tema tridnevnega mednarodnega statističnega posveta Statistični dnevi '98, ki se je začel v Radencih, je statistična podpora pogajanjem Slovenije z EU in strukturnimi skladi. Kot so uvodoma ugotovili direktor Statističnega urada RS Tomaž Banovec, vodja ožje pogajalske skupine z EU Janez Potočnik in namestnik ministra za evropske zadeve Rado Genorio, Slovenija z manjšimi izjemami na področju statistike ne zaostaja za standardi EU.
Deset milijard dolarjev pomoči za gospodarsko krepitev azijskega gospodarstva
18. 11. 1998 09.10
Japonska in ZDA nameravata po skupni odločitvi nameniti 10 milijard dolarjev za oživitev azijskih držav, ki se utapljajo v krizi. Paket pomoči je sestavljen iz štirih programov: skladi za pospešitev bančnih reform, povečanje trgovinskega financiranja, zavarovanje in financiranje zasebnih naložb ter tehnična pomoč za prestrukturiranje finančnega in podjetniškega sektorja. Pri tem bodo pet milijard namenili predvidenim bančnim reformam, od katerih bo po poročilih Japonska dobila tri milijarde pomoči. Od petih milijard dolarjev, kolikor bo ZDA namenila financiranju podjetij in zavarovanju naložb, bodo, kot je pred srečanju predsednikov držav azijskopacifiškega gospodarskega foruma Apec v Kuala Lumpurju napovedal ameriški podpredsednik Al Gore, tri milijarde razdelili med Tajsko, Indonezijo in Korejo, dve milijardi pa bodo namenili spodbujanju drugih naložb v azijski regiji.
Na agenciji za privatizacijo pripravili Poročilo o lastninskem preoblikovanju podjetij
09. 07. 1998 13.11
Vodstvo agencije za prestrukturiranje in privatizacijo je na današnji novinarski konferenci predstavilo publikacijo Poročilo o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki so jo izdali tako v slovenskem, kot tudi v angleškem in nemškem jeziku. Kot so zapisali v poročilu, so se rezultati poslovanja privatiziranih podjetij v zadnjih treh letih izboljšali, pri čemer pa obstaja razlika med podjetji v lasti notranjih lastnikov, in podjetji, ki jih obvladujejo zunanji lastniki.
Skupščina delničarjev Leka
19. 06. 1998 13.42
Delničarji Leka so na skupščini med drugim odločali o spremembi statuta delniške družbe, sprejeli poročilo o lanskem poslovanju Leka, odločali o delitvi dobička in izvolili nove člane nadzornega sveta. Čisti dobiček Leka je lani znašal 3,7 milijarde tolarjev, kar je za 21 odstotkov več kot leta 1996, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik uprave Leka dr. Andro Ocvirk. Letošnja dividenda bo tako znašala 660 tolarjev za posamezno delnico razreda A, B in C. Delničarji Leka so na včerajšnji skupščini sprejeli dva sklopa sprememb statuta delniške družbe, ki zadevajo dematerializacijo delnic razreda A in B in zmanjšanje članov nadzornega sveta s sedanjih 14 na 10. Tretji sklop, ki zadeva ureničevanje glasovalnih pravic in mehanizma poročanja, ali delničar kupuje delnice zase ali za koga drugega, pa naj bi obravnavali na naslednji skupščini. Udeležba tujcev v lastniški strukturi Leka znaša po besedah člana uprave Igorja Kušarja skoraj 30 odstotkov, približno enak odstotek v lastniški strukturi imajo tudi domači investicijski skladi.
Porast denarnih prispevkov za dobrodelne namene v ZDA
30. 05. 1998 09.40
V Združenih državah Amerike so lani za dobrodelne namene zbrali 143,46 milijarde dolarjev, kar je kar 10 milijard dolarjev več kot leta 1996. Združenje dobrodelnih skladov je sporočilo, da so 75 odstotkov sredstev podarili posamezniki, 25 odstotkov pa skladi. Najbolj so se povečala sredstva namenjena mednarodnim človekoljubnim skupinam in organizacijam, in sicer za 15 odstotkov na 1,96 milijarde dolarjev. Združenje poudarja, da je glede prostovoljnih denarnih prispevkov bilo lansko leto najboljše v zadnjem desetletju, kar pripisuje gospodarski rasti, večjemu bogastvu bogatih zaradi rasti vrednosti delnic in veliki pozornosti javnosti nekaterim darovalcem. Tako je medijski magnat Ted Turner septembra lani sporočil, da bo Združenim narodom podaril milijon dolarjev, Soros pa je za različne dobrodelne namene podaril 540 milijonov dolarjev.
Velik škandal pranja denarja na Nizozemskem
22. 12. 1997 14.32
Amsterdam, 22. decembra (STA/AFP) - V škandal o pranju denarja, ki pretresa nizozemske finančne kroge, je po trditvah časnika Volkskrant vpletenih 114 ljudi.